Ko se poslovimo od poletnih cvetlic, lahko balkone polepšamo z rastlinami, ki dobro prenašajo jesenski veter, mraz in zimo. Tako bodo naslednji tedni, ko bomo veliko časa preživeli za domačimi štirimi stenami, bolj prijazni očem in duši.
Trajnice z dekorativnimi listi in cvetovi
V jesenski balkonski vrtiček se podajo mnoge privlačne trajnice, kot so hermelike in homulice (Sedum sp.) pa trpežne iskrivke (Heuchera sp.), ki jih krasijo listi v rdeči, bakreni, zeleni, oranžni srebrnkasti ali drugi barvi. Iskrivke so rastline, jih lahko tudi naslednjo sezono ohranimo v balkonskem nasadu. Lahko pa jih spomladi presadimo na vrt. Barvitim listom se spomladi ali poleti pridružijo kot biserčki na vejici prikupni drobni cvetovi, ki oplemenitijo še tako majhen vrt ali balkon.
Trave in šaši
Primerne za jesensko tihožitje so trajne okrasne trave, med katerimi je treba najti tiste, ki nimajo previsoke rasti, da vam ne zakrijejo pogleda z balkona. Ustrezajo jim sončna lega in suho do vlažno rastišče, lepo se obnesejo v balkonskih koritih v kombinaciji s ciklamami, mačehami in iskrivkami. Skladen učinek dosežete tudi, če nekaj okrasnih trav posadite v lonce ali viseče košare in jih razvrstite v urejeno kompozicijo.
Rdečelistna imperata (Imperata cylindrica) je okrasna trava, ki uspeva v zmerno vlažni in dobro odcedni prsti. Navdušuje s strumnimi ognjeno rdečimi poganjki, ki jeseni podarjajo toplino.
Lep okras v hladnih dneh predstavlja japonska perjanka (Pennisetum alopecuroides), ki je primernejša za večje lonce, saj zraste v višino do 50 centimetrov.
V koritih in posodah se dobro obnesejo tudi šaši (Carex sp.), med katerimi so takšni, ki se ponašajo z atraktivnimi rumeno progastimi listi, kot tudi rastlinice z zelenimi, bakrenimi in rjavimi listi.
Atraktivni grmički
Med grmički lahko izberemo neverjetno dopadljiv srebrnkasto siv kalocefalus (Calocephalus brownii). Nadzemni del sicer ne prezimi, vendar njegove vejice vso zimo in še spomladi ostajajo dekorativne, igrive in navidez žive. Če zima ne bo prehuda, bo morda rastlina, če jo spomladi porežemo, znova pognala.
Privlačen je tudi grmasti jetičnik (Hebe sp.), za katerega je značilna sorazmerno počasna čvrsta in enakomerna rast. Grmički jetičnika v nekaj letih dosežejo približno 40-50 centimetrov višine. Ustreza jim vrtna zemlja, v koritu pa kakovosten substrat. Ne potrebujejo obrezovanja.
Potem je tu še jesenska vresa (Calluna sp.), ki za rast potrebuje kiselkasto prst. Cveti od avgusta do decembra, v višino zraste 30-40 centimetrov. Zanimive so predvsem serije z obarvanimi cvetnimi popki.
Do kdaj sadimo?
Dokler so dnevne temperature višje od 8 ⁰C in nočne nad 2 ⁰C, še lahko sadimo rastline, ki bodo v hladnih mesecih ponujale dragoceni okras. Bistveno je, da imajo korenine nekaj tednov časa, da se še pred hudim mrazom dobro vrastejo v zemljo, saj bodo potem veliko laže prenašale zimo.
Omenjene rastline potrebujejo dobro odcedni substrat, ki hkrati zadrži dovolj vlage – primerna zanje je denimo kakovostna zemlja za balkonske rastline. Trajnice, trave in grmičke po presajanju temeljito zalijemo. Nikakor ne smemo pozabiti na zalivanje tudi v zimskem obdobju, sicer se bodo rastline posušile. Zalivamo takrat, ko se temperature povzpnejo nekaj stopinj nad ledišče. Gnojenje pozimi ni potrebno, lahko pa v korita pred sajenjem dodamo nekaj zrnc gnojila z dolgotrajnim delovanjem ali pa zgodaj spomladi vodi za zalivanje občasno primešamo tekoče gnojilo.
