Jasna Marin
V zabojčke na okenskih policah lahko sejete papriko in jajčevce - setev opravite do sredine marca -, do konca marca posejte še paradižnik, ki potrebuje manj časa za vznik. Temperatura ob setvi paprike in jajčevcev naj bo okoli 25 stopinj Celzija. Pred setvijo je priporočljivo botenje oziroma namakanje paradižnikovega semena, sejte pa ga pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija. Ko se prvi par listov postavi v vodoraven položaj, sadike prvič pikirajte. Priporočljivo je, da razhudnike - torej papriko, paradižnik, feferone in jajčevce - večkrat prepikirate (trikrat bo idealno), ker s tem, ko zmotite koreninice, spodbudite njihovo krepitev. V lončke na notranjih okenskih policah lahko sredi meseca že posadite fižol in sladko koruzo.
Zeleni dogodki
Botanični vrt Univerze v Mariboru, Pivola pri Hočah
• 10. marca ob 13. in 16. uri v sadno-zelenjavnem delu botaničnega vrta: Praktični prikaz rezi jagodičevja, ki ga bo vodil mag. Andrej Vogrin s katedre za sadjarstvo FKBV. Vstopnina 10 evrov.
• 13. marca ob 16. uri v rozariju botaničnega vrta: Praktični prikaz spomladanske rezi vrtnic z Jeleno in Simonom Škorjancem iz Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. Vstopnina je 5 evrov.
• 19. marca ob 17. uri v sadno-zelenjavnem delu botaničnega vrta: Uporaba lepljivih plošč v vrtnarstvu, predavanje kluba GAIA. Vstopnina je 5 evrov.
• 21. marca ob 10. uri: Dan gozdov, tematska družinska delavnica. Pod vodstvom Simone Trčak Zdolšek boste ustvarjali z gozdnimi plodovi. Otroci bodo svoje izdelke lahko odnesli domov. Za udeležbo na delavnici je treba plačati vstopnino.
Priprava vrta
Preden se lotite prekopavanja vrta, počakajte, da se tla osušijo, nato populite zimske vrtnine, ki jih ne potrebujete več, posamezne vrtnine lahko pustite za seme. Če niste privrženci prekopavanja in obdelujete le zgornjo plast zemlje, potem pred sajenjem namesto lopate uporabite ustrezno orodje, denimo grebljico ali zvezdast kultivator, da z njim prerahljate zemljo. Gnojenje vrta je najbolje opraviti jeseni, če pa se tega opravila lotite spomladi, upoštevajte, da zadostuje, če vrtno zemljo gnojite s hlevskim gnojem približno vsaka tri do štiri leta, medtem ko vmes za izboljšanje kakovosti prsti rajši uporabite kompost in organske zastirke, kot so slama, odkos trave, listi zelenjave. V hlevskem gnoju je namreč veliko dušika, ki ostane več let v prsti in spodbudi (pre)hitro rast zelenih listov, ki so precej dovzetni za napad bolezni in škodljivcev.
Bi radi pobirali krompir že maja?
Zgodnji krompir se sadi na vrt šele, ko se zemlja ogreje na več kot sedem stopinj Celzija. Lahko pa ga posadite tudi v rastlinjak, kot sta to lani naredila Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta. "Sorto Arrow sva v rastlinjak sadila že konec februarja. Pri sajenju sva pazila, da dolgoročne vremenske napovedi niso predvidevale močnih ohladitev. Temperatura v rastlinjaku ni nikoli padla pod deset stopinj Celzija. Zato sva rastlinjak v hladnem vremenu ogrevala z žerjavico iz kamina, ki sva jo postavljala v kovinsko vedro. Rastlinjak sva v sončnem vremenu tudi redno zračila. Tako temperatura ni nikoli presegla 25 stopinj Celzija," razlagata Špehar in Brezovec. Prvi krompir sta družinama na krožnikih ponudila že maja. "Arrow je najzgodnejša sorta krompirja v Sloveniji in jo v normalnih razmerah pobiramo že 60 dni po sajenju. V rastlinjaku se je lani zaradi aprilskih ohladitev pobiranje prestavilo v drugo polovico maja."
Neposredno na vrt
V drugi polovici meseca na prosto sejte in sadite odpornejše vrtnine, kot so spomladanski česen - ta za razvoj potrebuje hladnejša tla in krajši dan -, bob in grah, ki jima ustreza temperatura tal od pet stopinj Celzija naprej. V toplejšo zemljo sejte čebulo, korenje, redkvico, črni koren, špinačo. Če se kasneje temperatura zelo zniža, posevke zaščitite z vrtno pokrivalko in s tunelom iz folije.
Zeliščni pozdrav
Peteršilj, drobnjak, meliso in boreč lahko sejete neposredno na grede. Enako velja za čebulček, korenje, lobodo in blitvo. Ob nizkih temperaturah naj bodo sejančki čez noč pokriti z vrtno pokrivalko. Pomlad je idealna za pomlajanje zelišč. Za rezanje zeliščnih potaknjencev uporabite ostro britvico ali skalpel in vršičke zelišč odrežite najmanj dva centimetra na dolgo in jih potaknite v vlažen substrat za potaknjence.
V sadnem in okrasnem vrtu
Za obrezovanje jablan, hrušk in trte lahko poskrbite še v začetku marca. Prav tako je ta mesec primeren za sajenje sadnega drevja.Marca poskrbite tudi za odstranjevanje listja z gredic, za striženje odmrlih in posušenih delov trajnic, torej starih cvetov, stebel, listov, tudi dognojevati bo treba tla, kjer rastejo okrasne rastline. Sušca, to je staro ime za marec, se na vrt sadijo listopadne okrasne grmovnice, kot so forzicija, dojcija, jasmin, magnolija, in zimzelene grmovnice, ki rastejo v vsebnikih, denimo rododendron in iglavce. Grmastim vrtnicam, ki ste jih pred zimo zasuli, odstrite zemljo in jim skrajšajte poganjke. Prav vse okrasno grmičevje je treba pognojiti, da spodbudite vegetacijo in skorajšnje cvetenje. Marca sadite sadike vrtnic z golimi koreninami. Tudi vrtne ribnike je treba zdaj temeljito očistiti - posušene rastline okrog ribnika porežite, odstranimo listje in veje, ki so se potopile v vodo, vodnim rastlinam odstranimo odmrle liste, v ribnikih pa zamenjajte tretjino vode.
Prebujanje trate
Preden se lotite dela na zelenici, se mora zemlja po obdobju deževja dovolj osušiti. Ko se prst več ne oprijema čevljev in začne trava rasti - ob toplem in suhem vremenu od sredine marca ali v začetku aprila -, trato najprej pograbite ter odstranite kamenje in veje.
