Goran Vojnović: Šum češnje (roman)
"Olja je prevajalka, ki živi na Dunaju. V njeno življenje nenadno, dobesedno sredi ulice, vstopi Gerhard, gostujoči profesor, in ji spodnese tla pod nogami. Po opravljeni službeni dolžnosti jo povabi k sebi v Berlin, a kaj ko ima Olja na Dunaju nekaj, kar ji ne dovoli tako enostavno oditi ... Šum češnje je roman o kompleksnih družinskih vezeh, starševstvu, partnerskih odnosih, ljubezni in predvsem pripadnosti. Goran Vojnović se preko izjemno živih in večplastnih likov mojstrsko sprašuje, kaj nas dela dobre starše, kako zgraditi partnerski odnos, kaj nas sploh povezuje in kako nas lahko te vezi pogosto dušijo, namesto da bi nas utrdile."
Nataša Kramberger: Oma (roman)
"Starejša kmečka ženska z imenom Oma nekega jutra odpre oči in ugotovi, da ne čuti svojega telesa. Ne more se niti premakniti niti vstati. Jo je kap? Umira? Pomisli, da je njeno telo zaradi starosti pozabilo, kako bi se moralo obnašati, a še v istem trenutku jo preplavi veliko močnejša ideja: njeno telo ni pozabilo, ampak se je spomnilo! Spomnilo na vse padce, ki jih je v Ominem dolgem, delovnem in uporniškem življenju moralo požreti in pozabiti, kakor da ne bi bili nič, v resnici pa so na njenih sklepih in kosteh pustili globoke vrzeli.
Z veliko mero samoironije, a tudi iskrene želje po kritični analizi lastnega življenja (za primer, če bi slučajno res umirala), se Oma loti natančnega spominjanja in komentiranja: vseh trenutkov, ko je obležala in se ji je zdelo, da nikoli več ne bo mogla vstati, pa ji je to na koncu vendarle uspelo.
Oma je roman o pogumu, strahu in odločnosti, o odločitvah in o ženskah, ki jih sprejemajo, o feminizmu, ki ne pozna svojega imena, a se kaže v vsakodnevnih in ključnih malenkostih, in o podeželju, ki ima z ženskami brezimne načrte."
Pia Prezelj: Bili smo trije (roman)
"Na trajektu sredi vatskega morja sedi petdesetletna Olga. Potuje na otok, ki ga ne pozna, k polbratu, ki ga ni poznala, ob tem pa preigrava različice preteklosti. Jo je ženska, ki jo je rodila, resnično oddala; in če, zakaj? Je kdaj premišljevala o njej? Jo je zasledovala krivda? Na otoku, ki ga spodjeda morje ter na katerem vsakdan določata veter in megla, Olga v srečanjih s polbratom Theom in ostarelim ovčarjem Jakobom postopoma razpleta klobčič usod, ki so jo privedle na sever. Roman, izpisan v avtoričinem značilnem slikovitem, dovršenem slogu, v porajajočih se bližinah razpira, kaj pomeni živeti v negotovosti in kako izbrati, v kaj verjeti. Kaj storiti, ko se pred teboj razteza zgolj belina vode, ki po dežju zastane med sipinami in se, ko jo doseže sonce, blešči tako ostro, da odvrneš pogled?"
Maša Jelušič: Sedem nožev (kriminalni roman)
"Ena zabava, sedem povabljencev. Eno truplo, sedem nožev.
Na rojstnodnevno zabavo v razkošno kočo sredi gozda, le lučaj od reke Kolpe, je povabljenih sedem izbranih gostov iz dveh nasprotnih si političnih krogov. Vsak s svojim načrtom, vsak s svojo zamero. Slavljenec, Snežan Vodnik – politična dvoživka in pretkan poslovnež – ni slutil, da je priredil svojo poslednjo zabavo. Jutro po slavju obleži večkrat zaboden na jasi pred kočo, petični gostje pa vztrajajo, da niso videli, slišali ali storili ničesar.
V drugi knjigi serije o višji kriminalistični inšpektorici Katjuši Jakopič se srečamo s primerom Kolpa – primerom, ki je kriminalistko skoraj stal življenja in jo močno zaznamoval."
Maja Haderlap: Eseji (prevod Amalija Maček)
"Roman Angel pozabe je skoraj desetletje odmeval najprej v nemškem kulturnem prostoru, potem pa še v okoljih, v katera je bil preveden. Avtorica je Avstrijcem, Nemcem, Slovencem na obeh straneh meje in drugim razlagala zgodovino in usodo slovenske manjšine, a tudi svoj lasten položaj piske, ki je zamenjala jezik. Zaradi Maje Haderlap razumemo, da je lahko neko umetniško delo hkrati del slovenske, avstrijske in nemške literature in kulture. S svojim delom ni samo ponesla glasu o slovenski manjšini v svet, ampak je premaknila včasih zelo ozke meje nacionalne literature.
O teh vprašanjih je pisala tudi v govorih, ki jih je imela ob prejemu prestižnih nagrad, ter v govorih ob različnih slavnostnih priložnostih. Eseje, govore, razmišljanja, najboljše od mnogih pogovorov in poseben dodatek za slovenske bralce je avtorica zbrala v knjigi, ki priča o dinamičnih, večsmernih, multikulturnih procesih in je pomemben prispevek h globalnim kontekstom manjšinskih literatur in pisanja v drugem jeziku. Prebrali bomo lahko, kako se v tesnih kulturnopolitičnih prostorih konstituira podoba pisateljice kot osebe javnega interesa in kaj takšna eksistencialna in socialna izpostavljenost pomeni zanjo."
