
Jutrišnji dan kulturnih društev, 13. november, bo posvečen stoti obletnici pomembne institucije v Mariboru, Glasbene matice. Ustanovni občni zbor je bil 5. septembra 1919, prvi predsednik Glasbene matice Maribor (GMM) pa je postal dr. Rudolf Ravnik, mariborski odvetnik in komisar Mestne hranilce. Društvo je kmalu postalo vodilna ustanova slovenskega glasbenega življenja v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Bilo je osrednje mariborsko glasbeno združenje, ki je delovalo nadstrankarsko. Na predsedniškem mestu so Ravniku sledila sama ugledna imena: Josip Tominšek, Leopold Poljanec, Makso Šnuderl, Marija Rozman.
Kot ob pomembnem jubileju pove Franci Pivec "lanski stoletnici posega Rudolfa Maistra in njegovih borcev v zgodovino Maribora sledijo nadaljnje stoletnice, povezane s skupno skrbjo generala in Otona Župančiča, da ne bo dovolj, če mesto na Dravi iz nemškega postane slovensko, ampak mora prevzeti širše poslanstvo, saj je treba nadomestiti kulturno vlogo izgubljenih Trsta, Gorice in Celovca. Izjemno zahtevna naloga, saj prva slovenska vlada ni razumela niti vojaškega momenta, kaj šele potrebe po nastanku gledališča, galerije, založbe, časopisja, muzeja itd. Večina teh stvari je obvisela na ramenih posameznikov, ki so dojeli epohalnost trenutka za usodo slovenstva in so bili sledeč Maistrovemu vzoru pripravljeni žrtvovati osebne koristi skupnim. Hinko Nučič, Fran Kovačič, Franjo Rosina, Marija Maister, Viktor Cotič, Franjo Baš, Oskar Dev, Antonija Štupca so le najbolj znani med njimi."
Glasbeno življenje nemško govoreče večine v mestu se je vrtelo okoli Filharmoničnega društva, ustanovljenega leta 1881, ki je imelo v Götzovi stavbi orkester, moški in ženski pevski zbor, predvsem pa kakovostno glasbeno šolo. Od leta 1910 je delovalo tudi slovensko Glasbeno društvo. Takoj po prevzemu mestne uprave je Maister poskrbel za ustanovitev Vojne godbe za Spodnji Štajer pod vodstvom Ferda Herzoga, vendar je želel več – izkoristil je prihod sodnega svetnika in uveljavljenega glasbenika Oskarja Deva, ki je prišel iz Kranja, za izvedbo postopka likvidacije razpuščenega nemškega Filharmoničnega društva in za ustanovitev novega nosilca glasbenega življenja v Mariboru. Dev, ki se je očitno zavedal potrebe po takojšnji vzpostavitvi kulturnega življenja v mestu in je že spomladi 1919. ustanovil moški pevski zbor in prevzel vzorec ljubljanske Glasbene matice. Bil je njen dolgoletni član in jo je dobro poznal, zato je lahko pridobljeno zapuščino prostorov, opreme in glasbenega arhiva spretno izkoristil za nastanek Glasbene matice mariborske. Dev je umetniško vodenje GMM hitro prepustil izkušenemu Čehu Franu Topiču, ki je ob pevskih zborih ustanovil orkester ter močno okrepil glasbeno šolo. Ker v začetku ni bilo usposobljenih slovenskih glasbenih učiteljev, je Topič povabil nekaj čeških glasbenih pedagogov, med njimi nekaj slovitih imen, kot je Emerik Beran.
Topiča so nasledili Josip Hladek Bohinjski, Vasilij Mirk, Ubald Vrabec, Marjan Kozina in tik pred vojno Oton Bajde. Hladek, Mirk in Kozina so povzdignili pevski zbor GMM v mednarodni kakovostni vrh. Glasbena šola pa je bila sploh sinonim GMM in leta 1945 so spet poklicali Bajdeta, naj nadaljuje pouk. 1962. smo dobili Center za glasbeno vzgojo. V primerjavi z nekaterimi drugimi Maticami GMM po vojni ni bila ukinjena, se je pa leta 1948 preimenovala v sindikalno kulturno-umetniško društvo Jožeta Hermanka, ki so ga vodili Ferdo Filipič, tisti večerovec, ki je vodil tudi Koncertno poslovalnico Maribor, Lojze Štefanič in Milko Ledinek. Danilo Hanžurej in Cvetka Rous sta vzpostavila most s preteklostjo in društvo se je povrnilo k izvirnemu imenu. Danes se GMM predstavlja z ženskim pevskim zborom, ki ga vodi Zsuzsa Budavari Novak.
Slavnostna prireditev bo jutri ob 19. uri v dvorani Union. S Karlinovimi priznanji se bodo zahvalili zaslužnim za razvoj kulturnih društev.