Več sto ljudi se je opoldne na tržaškem pokopališču sv. Ane poslovilo od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je umrl v 109. letu.
Dolga vrsta Pahorjevih rojakov z obeh strani meje se je pisatelju prišla poklonit že zjutraj z vpisom v žalno knjigo in poklonom pred pokojnikovo krsto. Med drugimi so pogrebnim slovesnostim prisostvovali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Prišli so številni vidni predstavniki javnega življenja, med njimi tržaški pesnik in pisatelj Miroslav Košuta, filozof in fotograf Evgen Bavčar, nekdanji minister za kulturo Jožef Školč, predsednik SLS Marjan Podobnik ...
Slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je ob robu poslovilne slovesnosti ocenila, da je bila v Pahorju "najprej in najbolj prisotna tista narodna zavest, pripadnost, ampak v duhu Kosovela: bodimo evropski po duhu, ampak ne pozabimo na svoj obraz". To je po njenem bila tudi Pahorjeva velika modrost "tudi v zavesti, da smo v Evropi enakopravni in da so vsi narodi v Evropi pravzaprav manjšine".
Minister Arčon, tudi sam Primorec, je ob smrti velikega Slovenca poudaril: "S slovesom Borisa Pahorja se končuje zgodovinska era. Čas, ki je bil za prebivalce območja na meji med Slovenijo in Italijo globoko boleč, a nam je prinesel tudi preseganje bolečine in konfliktov. Vstop v novo obdobje sožitja in razumevanja ne bi bil mogoč brez intelektualnega in duhovnega horizonta, ki nam ga je odpiral Boris Pahor. Seveda bomo pisatelju, ki je bil velik Slovenec, velik Tržačan, velik Evropejec, večno hvaležni. Ampak pomembno se mi zdi predvsem, da njegovo sporočilo globokega humanizma vgradimo v oblikovanje naše prihodnosti."
Pri maši, prisoten je bil tudi tržaški škof Giampaolo Crepaldi, je duhovnik Karel Bolčina izpostavil, da je bil Pahor "očak in narodnjak, velik humanist in prerok, človek z veliko začetnico". Med Pahorjevimi talenti je Bolčina med drugim izpostavil "talent neuničljivega prenašalca fizičnega in moralnega trpljenja skozi desetletja, ki ga je unovčil z vztrajnim vabilom k miru, sožitju, spravi, svobodi in široki kulturi razgledanosti".
Boris Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. Med drugo svetovno vojno se je pridružil osvobodilni fronti, leta 1944 so ga nemške oblasti poslale v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga deportirali še v druga taborišča. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.
Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
