Ukrajinska pisateljica, ki živi na Dunaju, Tanja Maljarčuk, je v torek zvečer v Cankarjevem domu spregovorila o življenju v Ukrajini, literarnem ustvarjanju, pomembnosti kulture in svojem romanu Biografija naključnega čudesa, ki je v prevodu Primoža Lubeja in Jane Vollmeier Lubej letos izšel pri Cankarjevi založbi.
Na dogodku z naslovom O pisanju v času vojne, ki ga je vodila novinarka in pisateljica Pia Prezelj, se je posredno odzvala tudi na gostovaje ruske sopranistke Ane Netrebko v okviru letošnjega Ljubljana Festivala, ki je na isti večer nastopila prav tako v Cankarjevem domu.
Kot je povedala, je sama pomislila, ali se mora na to odzvati, a je to pospremila z besedami, da gre za problem slovenske strani, če takšni umetniki nastopajo na odrih in "vam to ni pomembno". Operna pevka Netrebko se po njenih besedah nikoli ni javno izrekla, da je vojna v Ukrajini napaka.
Kulture po mnenju pisateljice Maljarčuk tudi ni mogoče ločiti od politike. Kultura je lahko močno orožje, nikoli pa ni dobro, če je kultura pod nadzorom.
V njenem romanu Biografija naključnega čudesa je sicer v ospredju postsovjetska ukrajinska družba, prežeta z različnimi vrstami nasilja, korupcijo in občutki obupa, a hkrati gre za roman, ki ga prežema upanje.
Protagonistka je Lena, za katero sta značilna izjemen občutek za pravičnost in velika želja pomagati, in kot je ob tem pripomnila Tanja Maljarčuk, v resničnem življenju takšni ljudje niso priljubljeni.
Roman, ki ga je napisala leta 2012, je sama označila kot eno od svojih najbolj idealističnih del, morda tudi edino takšno. Kot je še povedala, ga je začela pisati v času, ko se je v postsovjetski ukrajinski družbi dogajalo veliko krivic in nasilja. Pisati ga je začela, da sama ne bi izgubila upanja. Prepričana je tudi, je usoda pisateljev, da se borijo z mlini na veter.
Knjiga se s subtilnim humorjem loteva težkih družbenih vprašanj in zelo krute takratne ukrajinske realnosti, ki je sama ne bi mogla opisati brez ironije, kar v sedanjem trenutku morda ni več mogoče. To je tudi razlog, da trenutno ne piše. Ob vsakodnevnih soočenjih s težkimi eksistencialnimi vprašanji, ko gre za življenje in smrt, je namreč na mestu samo resnost, je še povedala. Pogovor je Maljarčuk sklenila s "Slava Ukrajini".
Tanja Maljarčuk od leta 2011 živi na Dunaju, piše tako v ukrajinščini kot nemščini. Doslej je objavila več zbirk kratkih zgodb in romanov, knjigo za otroke Mox Nox in zbirko esejev v nemškem jeziku. Njena dela so prevedena v številne jezike. Prejela je več nagrad, med drugim leta 2018 nagrado Ingeborg Bachmann in leta 2013 vileniški kristal.
