Na Bledu se je včeraj v hotelu Park začelo 52. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga organizira Slovenski center PEN. Letos se ga zaradi covida-19 udeležuje manj mednarodnih gostov, a kot je dejala predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Simonović, so ga pripravili "z enako močjo, srčnostjo in odgovornostjo".
Sinoči se je začelo z literarnim večerom gostov, s Sameerjem Sayeghom, Manco Košir in Meto Kušar ter predstavitvijo knjig Pismonoša iz Nagasakija avtorja Petra Townsenda, Ob Jezeru Richarda Berngartena in Nenavadni dnevi Borisa Pasternaka.
Prvi dan dopoldan se je začel sestanek Mednarodnega odbora pisatelji za mir, popoldne pa sta vzporedno potekala sestanka mreže Alpe/Jadran, ki ga je vodil Janez Stergar, in ženskega odbora Mira pri Slovenskem centru PEN z gosti, ki ga je vodila Tanja Tuma.
Upravni odbor Mednarodnega odbora pisatelji za mir se je prvič srečal že v torek, 22. septembra. Odboru letos prvič ne predseduje več Slovenec, ampak je predsedovanje prevzel predsednik Francoskega centra PEN Emmanuel Pierrat. Kot je na tiskovni konferenci pred pisateljskim srečanjem povedal Edvard Kovač, nekdanji predsednik Mednarodnega odbora pisatelji za mir in sedanji stalni sekretar, so Francozi predsedovanje sprejeli pod pogojem, da Bled ostane sedež odbora in da je podpredsednik Slovenec - to je Franc Mikša.
Za danes sta napovedani okrogla miza na temo Nasilje v literaturi - domišljija ali resničnost, ki jo bo vodila Ifigenija Simonović, in okrogla miza Mednarodnega odbora pisatelji za mir na temo Vsi smo migranti - literatura v izgnanstvu, ki jo bosta vodila Franc Mikša in Edvard Kovač.
Tretja tema letošnjega srečanja bo seveda koronavirus in umetniška ustvarjalnost. Okrogla miza o tem bo jutri. V petek je na programu tudi literarni večer, na katerem se bodo poklonili Borisu Pasternaku in Albertu Camusu. Vodil ga bo Marjan Strojan.
V najboljših letih se je na penovskih srečanjih na Bledu zbralo tudi do sto udeležencev iz tridesetih držav in več. 94-letna tradicija slovenskega centra PEN je zavidanja vredna in zaznamovana s prizadevanji slovenskih pisateljev najprej za priznanje slovenskega jezika, kar v kraljevini Jugoslaviji leta 1926, ko je bil slovenski PEN ustanovljen, nikakor ni bilo samoumevno, je ob 80-letnici te organizacije na Bledu dejal Miloš Mikeln, eden najprepoznavnejših akterjev združenja v letih tik pred osamosvajanjem Slovenije. Dejal je, da si je PEN "prizadeval za svobodo besede, za nacionalno samoodločbo, naposled za samostojno slovensko državo. To je slovenski narod dosegel v veliki meri tudi zaradi svojih pisateljev ter s svojo literaturo in sme biti ponosen na to." PEN kot vest svetovne pisateljske skupnosti se še vedno trudi opozarjati na različne svetovne probleme in standarde človekovih pravic, vendar je moč pisateljske besede nemalokrat varljiva, saj tisti, ki imajo moč vplivati, glas pisateljskih združb pogosto ignorirajo.
