Točka osi kot preddogodek festivala

mh
22.02.2019 15:41

Danes na Malem odru Narodnega doma projekt plesalke Tine Valentan in slikarke Polone Maher, dramaturginja Barbara Novakovič Kolenc

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tina Valentan in Polona Maher v Točki osi
Nada Žgank

V okviru predfestivalskih dogodkov Platforme sodobnega plesa 2019 – Platforma pred Platformo Plesne izbe Maribor bo drevi v sodelovanju z Zimsko plesno šolo (JSKD), Zavodom Moja kreacija Maribor in Narodnim domom na Malem odru Narodnega doma projekt Točka osi.
Platforma sodobnega plesa se v letu 2019 ukvarja s temo okušanja. V prvem sklopu v februarju predstavljajo domače ustvarjalce in okušajo ples, ki tokrat prikazuje dinamično izmenjavo med risbo in gibom.
Točka osi v ospredje postavlja proces nastajanja, vzpostavljanja odnosa pred končnim produktom. Vizualni in kinestetični proces sta osredotočena na linijo in relacije telesa do ustvarjanja pomena. Izhodišče narisanih, projiciranih in izsekanih kiparskih tvorb so risbe iz serije Neverending akademske slikarke Polone Maher iz leta 2010 (arhivsko črnilo na papirju), kjer se kiparsko telo oblikuje iz neprekinjene linije. Navidezno gibanje linij in neenakomerno nagibanje teže okoli točke osi ter odmikanje od le-te izoblikuje volumen nakopičenega, izrisanega materiala. Zdi se, da je risba gibljiva in vedno spreminjajoča se, kot telo performerja, plesalka in koreografinja je Tina Valentan. Padanje je osnovno izhodišče gibanja, saj je vztrajanje prisotno v repeticiji nihanja telesa. Ples je postavljen v galerijski prostor, da lahko z gledalci deli isto ravnino.
Gibalna instalacija Točka osi oživlja in posodablja vprašanje odnosa telesa v gibanju do figuralike, teme, pomena in njegovega pojavljanja v reprezentacijskem prostoru. Točka osi preči razmerje med ženskim in moškim principom, vztrajanjem in minevanjem. Padajoče telo, v dialogu z gravitacijo upogiba linearno perspektivo, in s svojo konstantno akcijo ustvarja vizualno-kinetično t. i. ugodje v nelagodju, ki ga pri gledalcu sproži občutek nihanja. Avtorici koncepta sta Tina Valentan in Polona Maher, dramaturginja pa Barbara Novakovič Kolenc.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.