Tega si ne zaslužimo

Predsinočnjim sem gledala predstavo Požigi v ljubljanski Drami. Po spomladanskem ponovnem odprtju sem bila nekajkrat v gledališču, ampak so bile manjše produkcije, krajše predstave, v manjših dvoranah. Bilo je nelagodno, ampak me ni zares dotolklo.
V ljubljanski Drami je bilo pred korono, kadar je bilo polno, 425 gledalcev. Zdaj nas je bilo okoli 60. Ker mora biti med odrom in gledalci šest metrov, so prvi sedeli šele v običajni osmi vrsti. Ker mora biti med gledalci 1,5 metra, je vsaka druga vrsta ne samo prazna, ampak dobesedno izruvana, in ker mora biti toliko razdalje tudi po širini, zavzame gledalec, ki pride v gledališče sam, pet sedežev - svojega in dva prazna na vsaki strani. Tudi če bi bila predstava odigrana v globini odra in bi publika lahko sedela od druge vrste dalje, in tudi če bi bilo več "skupnih gospodinjstev" in "parov", ne bi presegli številke 90.
V Požigih igra 13 igralcev. V drami Wajdija Mouawada je 20 oseb in režiserka Nina Rajić Kranjac ni črtala nikogar, je pa nekatere igralce zasedla v več vlogah (in nekatere vloge z več igralci). Mislim si, da ji tega ni narekovala korona, ampak režijski koncept. Tako kot je stvar njenega koncepta, da je večina igralcev večino časa na odru, in to večinoma zelo aktivno.
Požigi se začnejo ob 18. uri in se končajo približno ob 23.15. Vmes sta dve petnajstminutni pavzi. Štiri ure in tri četrt 13 igralcev igra predstavo za 60 gledalcev. In da bi predstavo videlo toliko ljudi, kot jo hoče, jo igrajo vsak dan.
Vem, da je gledališče čudež, ki se dogaja ne glede na število ljudi na odru ali v dvorani. Saj poznate ta občutek, ne? Ko gledaš (ali poslušaš koncert) in si v nekem trenutku rečeš, moj bog, to se dogaja tukaj in zdaj, pred nami in za nas. Ti živi ljudje so tukaj in so oživili te besede (ali note), da sem jih lahko doživela. Ja, počutiš se privilegiranega. Ne toliko socialno in statusno (vem, da so ljudje, ki si tega ne morejo privoščiti, za večino pa umetnost ni nedosegljiva), ampak preprosto veš, da imaš srečo, ker se te je dotaknilo.