Slikarka Ksenija Čerče: "Slikarstvo se ne vrača, ker je ves čas tukaj"

20.10.2021 06:00
V petek, 22. oktobra, bodo v UGM Studiu na Trgu Leona Štuklja odprli razstavo del Ksenije Čerče
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ksenija Čerče: Kdo se boji roza barve?, 2021 
Ksenija Čerče

Naslov razstave Kdo se boji roza barve? napoveduje "slikarski razmislek o položaju, v katerem se slikarstvo nahaja danes", je v napovedi razstave zapisala slikarka Ksenija Čerče.

"Dejstvo je, da se je obstoj slikarstva, vključno z lastno negacijo, v preteklosti konstituiral v različnih pojavnih oblikah in da so danes, v postdigitalni in postinternetni situaciji, v slikarstvu na preizkušnji ne le njegova elastičnost, temveč predvsem mehanizmi in potenciali njegove absorbne transgresije. Retorika za slikarstvo specifičnih in integracija njemu nelastnih pojavnosti je v konstantni ekstenziji, zato razglašanje 'konca slikarstva' ali 'konca umetnosti' v preteklosti danes lahko razumemo zgolj z distanco, kot ugotavlja Isabelle Graw. Prav zato danes ne moremo več govoriti o povratku slikarstva (kot smo lahko v modernizmu ali postmodernizmu). Slikarstvo se ne vrača, ampak je ves čas tukaj.

Zagotovo nismo več v situaciji, ko bi bilo slikarstvo prevladujoča ali vodilna disciplina v umetnosti. Hierarhije so se podrle. Meje slikarstva so postale premestljive. Slikarstvo v sedanjosti se poraja z infekcijo in se nahaja v hibridnih oblikah, torej tako v zanj značilnih kot v neznačilnih formah. Forme se vzpostavljajo skozi zgodovino. Vendar je slikarstvo podvrženo konstantni ekstenziji, ki ni izključno zgodovinska, še manj linearna ali zvedena na formo, in zgosti pozornost v sliki, ne zgolj kot mediju."

Nadaljuje z mislijo Viléma Flusserja, da moč evropske kulture temelji na nasprotju med podobo in jezikom. "Posebej danes, ko je množičnost/komunikativnost vizualnega podobotvorja do te mere dominantna, da presega jezik, je morda prav slikarstvo tisto, ki v odnosu do formata, skozi katerega komunicirajo podobe, poseduje relevanten glas." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.