Ob dopoldnevih je bil na sejmu običajno otroški živžav.
Letošnjega 37. knjižnega sejma, ki bi moral biti med 23. in 28. novembrom v Cankarjevem domu, ne bo. Petnajsti člen odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb s covidom prepoveduje vse javne prireditve, ki nimajo fiksnih sedežev, tudi sejme. Upravni odbor Slovenskega knjižnega sejma, ki ga vodi dr. Miha Kovač, je tako razglasil, da sejem v živi obliki odpade. Knjižne novosti si bo možno ogledati virtualno, na spletu, in jih preko spleta tudi kupiti.
Miha Kovač je v izjavi za Radio Slovenija ob tem rekel, da bodo posledice tega pomembnega dogodka za založništvo občutili predvsem "nekateri manjši ali srednje veliki založniki, ki jim je sejem izjemen vir prihodka. Zdaj ga že drugič ne bo in to je zanje izjemno izjemno boleče." Poudaril pa je tudi, da je odpoved dogodka neugodna tudi za sam Knjižni sejem. "Ko je neki dogodek dvakrat odpovedan, je vprašanje, kaj se potem z njim zgodi tretjič – ali sploh še ima občinstvo, ali sploh še ima zanimanje? Upam, da bomo lahko to naslednje leto preizkusili in se uspešno kot sejem vrnili."
Milena Pivec
Na vprašanje, kaj pomeni za založbo izpad dohodka, ki ga uspešno izveden knjižni sejem vendarle prinese, odgovarja: "Na ta dohodek smo seveda računali. A tako kot se spreminja izdajanje in branje knjig, se spreminjajo tudi obveščanje o knjigah, plasiranje in prodaja. Mislim, da bomo tudi v postcovidni prihodnosti morali najti neko novo obliko sejma."
Njihova založba ne živi (samo) od subvencij za izdaje knjig in prodaje knjig knjižnicam, poudari, ves čas in vse leto iščejo nove prodajne poti. Seveda tudi za Slovenski knjižni sejem angažirajo vse moči, kar pa je v obdobju, ko založniki zaključujejo letni program, še posebno naporno. Prednovoletni termin je gotovo komercialno blagodejen, logistično pa manj. Vprašljiv se ji zdi tudi dosedanji programski koncept sejma. Med drugim se, sicer vesela, da obsejemske prireditve so, sprašuje, zakaj je treba program tako zelo natrpati.
Meni, da bi lahko bila perspektiva v več manjših sejmih v različnih terminih. V Ljubljani se ta koncept počasi že uveljavlja, vendar bi bilo ob časovni razpršenosti treba upoštevati tudi geografsko. Več sejmov na več lokacijah torej.
