Klara Širovnik
Octave Mirbeau (1848–1917) je bil plodovit francoski pisatelj, ki je zaradi svojih naprednih političnih in estetskih nazorov že za življenja doživel številna priznanja,
a tudi neusmiljene kritike.
Danes bi bilo to, da pisatelj, ki izhaja iz dobro situirane meščanske družine, v središče svojega dnevniškega romana postavi služkinjo – s tem pa si, četudi v fikciji, prisvoji tako skrajno drugačno pozicijo od tiste, ki jo pozna sam – zelo pogumno in tudi zelo noro. Kritiki bi ga gotovo raztrgali. Morda bi se na ta vidik, žal, obesila tudi sama. Pa vendar bi moralo veljati, da je treba vso literaturo brati v kontekstu časa nastanka. No, težko bi bilo zanikati, da so leta 1900, ko je izšel Dnevnik sobarice, v Franciji vladali drugačni časi - tudi kar se razmerij med spoloma in razredi tiče. Pa to še ne pomeni, da je bilo pisatelju Octavu Mirbeauju v takratni družbeni garnituri kaj prihranjeno! Kritika je seveda izvirala iz drugačnih motivov in predvsem iz razžaljenosti tistih, ki so se našli v ne tako laskavih portretih visoke družbe.
- Kakšna je privlačna mlada služkinje Celestine in na zakaj so perverzije meščanske družbe v romanu postavljene v ospredje?
- Je Mirbeauju meščanstvo tistega časa res pošteno najedalo?
- Kakšna je privlačna mlada služkinje Celestine in na zakaj so perverzije meščanske družbe v romanu postavljene v ospredje?
- Je Mirbeauju meščanstvo tistega časa res pošteno najedalo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
