Ponavljanje je mati stagnacije

Petra Vidali Petra Vidali
13.11.2019 14:18

Društvo likovnih umetnikov Maribor je z debato preverilo, kako je v Mariboru z ateljeji, depoji, bivalnimi in produkcijskimi prostori za (likovno) umetnost

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ker novih ateljejev ni, je tudi fotografija stara in v citiranem poročilu že objavljena - tak je bil atelje Zmaga Jeraja.  
Branimir Ritonja

Atelje na Partizanski cesti 13 v Mariboru, atelje, ki je dal dva Prešernova nagrajenca za življenjsko delo, Maksa Kavčiča in Zmaga Jeraja, je Mestna občina Maribor (MOM) prodala. Natančneje, prodal ga je medobčinski stanovanjski sklad, in sicer nepremičninski agenciji, ta pa je že našla novega lastnika prostora, ki več ne bo atelje, temveč stanovanje. Kako se je (...) to lahko zgodilo? Daniel Sajko, vodja urada za kulturo pri MOM, je na okrogli mizi z naslovom Kako pridobiti atelje v našem mestu, odgovoril, da zaradi neusklajenosti resorjev na MOM. Umetniki so na okrogli mizi, ki jo je v sredo v Vetrinjskem dvoru organizirala Umetnostna galerija Maribor, vodila pa njena direktorica Breda Kolar Sluga, povedali, da ta neusklajenost nikakor ni bila naivna. Na občino so pravočasno naslovili vprašanje o usodi ateljeja, v uradu za gospodarske dejavnosti pa so kiparki Metki Kavčič odgovorili, da še ne vedo, kaj bodo z ateljejem. In to takrat, ko so ga de facto že prodajali.
Eden od devetih ateljejev, ki so v lasti občine, je torej izgubljen. Dokler ni leta 2009 upravljanja od Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada prevzela občina, je bilo definirano, da ima teh devet prostorov status ateljeja, kar pomeni, da jih lahko dobi v najem samo aktivni ustvarjalec, oblikovala pa se je tudi normativna najemnina, ki je bila enaka polovici neprofitne najemnine. (...) Daniel Sajko (...) ni bil pesimističen, urad za kulturo razpolaga z nekaj neizkoriščenimi prostori in ena od zavez okrogle mize je bila, da bo urad januarja pripravil seznam teh prostorov. Dejstvo seveda je, da so ti v glavnem potrebni temeljite obnove. Druga zaveza je bila, da bo prav tako januarja ustanovljena komisija, ki bo sistemsko in konceptualno definirala problematiko: koliko ateljejev imamo, kakšne tipe ateljejev (v trajnem, začasnem, rezidenčnem najemu), koliko bi jih potrebovali in kako bi jih razdelili. Breda Kolar Sluga se je pri tem odločila ne samo za defenzivno, temveč ofenzivno držo: prava zaveza bi bila, da se do leta 2020 število ateljejev vsaj podvoji, če ne celo potroji. Govorci na debati dodobra poznajo dobre prakse s tega področja, zanje ni treba daleč, Mestna občina Ljubljana (MOL) je odličen primer. Na razpis z jasno definiranimi pogoji se je prijavilo 68 umetnikov, razdelili so lahko 43 ateljejev in javno objavili hierarhizirano čakalno listo (...)"
To so (iztrgani, vendar ne prirejeni) citati iz poročila z okrogle mize, ki je bilo objavljeno 23. decembra 2016. Poiskala sem ga po okrogli mizi, ki se je zgodila ta torek, 12. novembra 2019, v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM). Organizatorji so bili drugi - debato je organiziralo društvo, vodila pa jo je Aleksandra Saška Gruden - in še kak nov sogovornik, ugotovitve in tudi formulacije pa so bile identične. Kako je v Ljubljani, smo tokrat izvedeli bolj neposredno, Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana je k cifri izpred treh let dodala še 13 ateljejev v Švicariji. Vse oddajajo brez najemnine, ker so jih razglasili za javno kulturno infrastrukturo, oddelek za kulturo je pripravil izhodišča za oddajanje, upravljalec pa je oddelek za nepremičnine na MOL.
Daniel Sajko, vodja ("po pooblastilu") urada za kulturo Mestne občine Maribor, še vedno ni bil pesimističen. Mariborska situacija se mu zdi primerljiva ljubljanski. Obnovil je historiat kompetenc in povedal, česa urad za kulturo ni mogel in ne more narediti. Zdaj, ko je nova oblast, pričakuje reorganizacijo upravljanja, ampak "to seveda ne pomeni avtomatsko, da bo kulturna infrastruktura na boljšem".
Kiparka Metka Kavčič je ponovila zgodbo o izgubljenih ateljejih in o tem, da je sama hotela najeti tudi prostor pod svojim ateljejem, pa ga ni mogla, dobile pa so ga viole za "vadbo borilnih veščin". Ponovila je tudi, da se ta debata ponavlja že predolgo in da naj urad za kulturo ne bo "obrambni zid citadele, v katero ne moremo prodreti". Umetniki sploh več ne nagovarjajo občine, ker tam nimajo sogovornika. Jerneja Batič je zagotovila, da v Ljubljani umetniki s svojimi problemi seznanjajo tudi neposredno župana, in je to predlagala tudi mariborskim likovnikom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.