Polnočnica za dva igralca (in eno bombo)

Te dni je bilo predstavljeno letno poročilo Europola o terorizmu. Lani je bilo v Evropi 119 - uspešnih, neuspešnih ali preprečenih - terorističnih napadov. Medtem ko se je število džihadističnih napadov zmanjšalo, pa se ni povečalo samo število desničarskih napadov, temveč tudi število napadov, ki so jih izvedle skrajno levičarske ali anarhistične teroristične skupine. Bilo naj bi jih 26, to je približno za četrtino več kot leto prej. Cilji levega terorizma so bili "zasebna podjetja, kritična infrastruktura in vladne ustanove". Izvajalci napadov so ostali v večini primerov neznani (smemo reči, da so levičarji bolj pametni?), odgovornost so prevzeli anonimno na spletu. Vsi napadi s tem ideološkim predznakom so se zgodili v Grčiji, Italiji in Španiji, Delov novinar je ob navajanju podatkov zapesnil, da se zdi, da tem terorističnim skupinam "sredozemsko podnebje najbolj ustreza".
Sociokulturni prostor Svet'ga večera (Heilig Abend) niso sredozemske dežele, ampak, kot radi rečemo, razvita zahodna Evropa. Drama se dogaja v državi z vladavino prava, zasliševanki Judith razloži zasliševalec Thomas. Historični čas je čas džihadističnih terorističnih napadov večjih razsežnosti, domnevno torej čas sredine drugega desetletja našega tisočletja. Natančno časovno določilo razkriva že naslov, dramski čas naj bi se iztekel natančno opolnoči na božično noč. V podnaslovu (igra za dva igralca in eno uro) didaskalijah je ob mizi in dveh stolih še stenska ura, ki naj bi diktirala tempo in napetost. Slovenska uprizoritev je napotek obrnila tako, da je trajanje uprizoritve tempirala na eno uro in brez dvoma dokazala, da dodatnih stimulansov napetosti ne potrebuje.
On ve o njej vse in ji to tudi demonstrira: je univerzitetna profesorica filozofije, ki je doktorirala iz Fanonove apologije revolucionarnega nasilja v boju za osvoboditev. Je bivša žena prav tako levičarskega intelektualca, s katerim se znova videva. Je salonska revolucionarka, ki božične večere preživlja pri buržujskih starših, ji govori on. Ja, prav tja je bila namenjena, preden so jo ugrabili in pripeljali sem, pravi ona. Ampak če je salonska revolucionarka, zakaj je zdaj tukaj? Zato, ker obstaja sum, da je prestopila mejo med teorijo in prakso. Ampak ne zasliševalec ne gledalci do konca ne bodo vedeli, ali jo je res.