Poletna šola slovenskega jezika: Letos prestavljena na daljavo

mh
08.07.2020 07:00

Tradicionalni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture ter Poletna šola slovenščine letos kljub koroni sta, a po spletu

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednica Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Mojca Smolej je lani v Mestnem muzeju takole odprla 55. SSJLK.
SSJLK

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizira letos 39. Poletno šolo slovenskega jezika in 56. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Oba programa bosta zaradi epidemije novega koronavirusa od ponedeljka, 6. julija, potekala na daljavo.
Poletna šola slovenskega jezika je namenjena vsem, ki se želijo slovenščine naučiti od začetka ali osvežiti in nadgraditi svoje znanje. Nanjo se je letos prijavilo 92 udeležencev iz 37 držav, so sporočili organizatorji.
Tečaj se bo zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa letos izvajal preko videokonference s pomočjo orodja Zoom. Pouk bo potekal podobno kot v razredu, po tri do štiri ure na dan ob prisotnosti učiteljice, ki bo udeležencem na voljo za vprašanja. Tečaj obsega konverzacijo, fonetične vaje, slovnico, delo z besedili (branje, poslušanje) in pisanje, piše na spletni strani Poletne šole slovenskega jezika.
V ponedeljek se je začel tudi 56. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga bo preko zooma spremljalo 36 udeležencev iz 17 držav. Seminarja se udeležujejo slovenisti, slavisti, književni ustvarjalci, prevajalci ter strokovnjaki za primerjalno jezikoslovje in književnost iz tujine in zamejstva.
Že dobrega pol stoletja se na filozofski fakulteti v Ljubljani družijo na seminarjih, pogosto jih največ prihaja iz sosednjih Avstrije in Italije, pa tudi Poljske in mnogi zelo od daleč. V tem času je SSJLK tisočim tujcem približal Slovenijo, širil avtentično vedenje o njej, predvsem pa nam samim utrjeval zavest o vrednosti jezika, za katerega se živo zanimajo - tudi strokovno, znanstveno - Japonci, Estonci, Kitajci ... Ob mnogih dobrih novicah z 62 slovenistik in slovenskih lektoratov po vsem svetu, številnih novih prevodih najsodobnejših avtorjev in avtoric, novih tujih doktorjih slovenščine so tudi slabe in skrb vzbujajoče. Kot je bila tista z lanskega seminarja denimo, iz avstrijskega univerzitetnega okolja: dunajska in tudi graška slovenistika sta ogroženi zaradi odnosa avstrijske vlade in prešibke skrbi slovenske.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.