Po številu dogodkov smo evropski prvaki

Izteka se Evropsko leto kulturne dediščine. Kako je zaznamovalo Slovenijo, smo vprašali vodjo projekta ELKD v Sloveniji, magistrico Ksenijo Kovačec Naglič iz direktorata za kulturno dediščino slovenskega ministrstva za kulturo: "Ministrstvo kot koordinator leta v Sloveniji je sodelovalo v skupini koordinatorjev ELKD iz vseh evropskih držav. Bili smo stična točka med nosilci posameznih aktivnosti in Evropsko komisijo. Javnost smo o ELKD obveščali s posebno spletno stranjo, vzpostavili skupno evidenco dogodkov in profila na družbenih omrežjih. Za izvedbo v Sloveniji na ministrstvu nismo razpolagali z dodatnimi finančnimi sredstvi, zato smo vse aktivnosti izvedli v okviru obstoječih projektov in programov z veliko iznajdljivosti in truda ter predanega dela slovenske ekipe ELKD."

Več kot tisoč dogodkov

Lahko rekapitulirate to leto glede na odziv v javnosti, preboje?
"Na naši spletni strani je evidentiranih več kot tisoč dogodkov, ki še vedno potekajo po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Z njimi smo predstavljali našo bogato in raznoliko snovno in nesnovno kulturno dediščino. Namenjeni so bili vsem generacijam, še posebno mladim. Mladi so odkrivali povezave med kulturno dediščino in trajnostnim razvojem na natečaju Evropa v šoli, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Dediščina je bila ena od osrednjih tem na letošnjem Kulturnem bazarju, organizirali smo nacionalni strokovni posvet kulturno-umetnostne vzgoje na področju kulturne dediščine. Samo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so bili zadnji teden septembra in prvi teden oktobra, so prostovoljci organizirali 450 dogodkov. Po številu dogodkov na prebivalca v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine smo že nekaj let evropski prvaki. Predvsem mlade so skozi vse leto nagovarjali: ambasadorja Evropskega leta kulturne dediščine Trkaj in dr. Igor Saksida ter ambasadorji kulturno-umetnostne vzgoje Evropskega leta kulturne dediščine mag. Anja Štefan, Ivan Mitrevski in Žiga X Gombač, mag. Igor Cvetko, Karin Lavin ter v okviru Centra arhitekture Slovenije Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar in mag. Polona Filipič.
Zelo uspešen je bil hackathon Kulturna pustolovščina na dlani, kjer smo povezovali kulturno dediščino in turizem. Na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva smo prav v tem letu vpisali tri nove elemente: Obhode kurentov, Klekljanje čipk in Suhozidno gradnjo; cerkvica na Javorci je dobila znak evropske dediščine; ponosni smo še na več drugih evropskih priznanj in nagrad. Trajno bo ELKD zaznamovala pripravljena Strategija kulturne dediščine, ki bo ob aktivnem sodelovanju različnih deležnikov lahko dolgoročni temelj za nadaljnje aktivnosti za celostno ohranjanje kulturne dediščine."
Slogan ELKD Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost je zelo polivalenten. Ste zajeli vso raznovrstnost dediščine - od vrhunskih umetniških stvaritev skozi čas do obrtnih in vseh drugih aktivnosti?
"Ciljna publika evropskih usmeritev in raziskovanja skupne evropske dediščine so bili in so mladi. Zato so v EU izbrali ta slogan.
Pahljača dogodkov in aktivnosti je segla od predstavitve gradnje kranjske stene, ki je naša manj znana nesnovna dediščina, do razstave del Zorana Mušiča v uglednem dunajskem muzeju Leopold. Rokopisno dediščino smo obogatili z odkupom izjemnega Slavinskega misala, ki se je po stoletjih vrnil v Slovenijo. Aktivna kreiranja, ki jih je navdihnila dediščina, pa so segla do razglednice, znamke in poštnega žiga, ki so jih oblikovali šolarji v Repnu. Da ne gre samo za ohranjanje zidov, da je bistveno oživljanje in ustvarjanje novih vsebin, nam je potrdila nagrada Evropa Nostra za dejavnosti Plečnikove hiše v Ljubljani. Podelili so jo v navzočnosti predsednika Evropa Nostra Placida Dominga in nemškega predsednika, kar je bila nedvomno posebna čast."

Muzeji nič več zaprašena skladišča

Se še vedno spoprijemamo z delitvijo na mrtvo in živo kulturo pri nas? Ali se vam zdi, da smo presegli to nepravično polarizacijo?
"Pri našem delu se s tovrstno delitvijo ne srečujemo (morda kdaj v šali). Z 'mrtvo' kulturo ste verjetno mislili kulturno dediščino, ki pa je lahko zelo živa in živahna. To na primer lepo dokazuje naša nesnovna dediščina, naj omenim samo obhode kurentov, množičnost klekljanja čipk ali čebelarjenja. Muzeji že dolgo niso več zaprašena skladišča, ampak kraji srečevanja in aktivnega preživljanja prostega časa. Tudi iskanje ravnovesja med kakovostjo varstva in ohranjanja kulturne dediščine ter novimi pristopi k obnovi in vzdrževanju ter sodobni rabi dediščine je praviloma zelo ustvarjalen proces. Naši arhitekti za to celo dobivajo mednarodna priznanja. Kulturna dediščina in ustvarjalnost sta v zadnjem času zelo povezani. Kulturna dediščina je vir navdiha za sodobno ustvarjalnost in umetnost, ta pa postaja kulturna dediščina naše prihodnosti."
Kako je z razmerjem med globalnim in nacionalnim, med centralnim in lokalnim, ko gre za dediščino in njeno varovanje?
"Dediščina je vedno vpeta v lokalno okolje, a je hkrati nacionalna in evropska. Naša dediščina je preplet dediščine posameznih regij, ki presegajo meje držav, kar vse prispeva h kulturni raznolikosti in bogastvu Evrope. Evropska zakonodaja na področju kulturne dediščine prepušča zakonodajno obravnavo državam članicam, kar v praksi pomeni, da se varstvo kulturne dediščine ureja v nacionalnih zakonodajah in politikah. Zadnja leta EU sicer posveča več pozornosti pomenu ohranjanja kulturne dediščine – s strateškimi dokumenti, razglasitvijo leta 2018 za ELKD in izdelavo akcijskega načrta za kulturno dediščino.
Poleg strateških usmeritev na globalni ravni nastajajo seznami kulturne dediščine, kjer ne gre le za sezname. Ključni so vedno bolj kompleksni sistemi vrednotenja, načini nenehnega preverjanja vrednot samih, ob njih vključevanja dediščine v življenje lokalnega in globalnega okolja, posameznika in družbe. Tako nastajata Unescova Seznam svetovne dediščine in Reprezentativni seznam. Na ravni Evropske unije je zasnovana iniciativa Znak evropske dediščine, da povezuje kraje in dogodke s pomembno vlogo v evropski zgodovini. Pomembni so pri razvoju in promociji skupnih vrednot, ki podpirajo evropsko povezovanje. Vpis na te sezname pomeni priznanje, pa tudi večji nadzor nad varovanjem.
Na nacionalni ravni registrirane dediščine ne delimo po pomenu, kulturne spomenike pa delimo na spomenike lokalnega in državnega pomena, vendar so osnovni principi varovanja za obe stopnji enaki."

Slovenija korak pred Evropo

EU je najbrž s to tematiko povezala mnoge subjekte, kako je ELKD minilo v tej, evropski perspektivi? Kakšno je bilo povezovanje Slovenije s skupnimi ali posameznimi EU-projekti?
"Evropsko leto kulturne dediščine je odmevalo s številnimi dejavnostmi po vsej Evropi. Usmerjene so bile na deset tem v okviru štirih izbranih ciljev: vključevanje, trajnost, zaščita in inovacije. Na tej osnovi bodo sprejeta priporočila, načela in orodja, ki bodo zagotovila pozitivno zapuščino leta na evropski ravni. Dediščina se je v tem letu povsod po Evropi pojavljala v številnih političnih razpravah in razmišljanjih o politikah.
Prvi pomemben dogodek je bil januarja v Davosu, kjer je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma Švica s konferenco na visoki politični ravni odprla razpravo o kulturi grajenega prostora. S sprejetjem deklaracije Za kakovostno kulturo gradnje (Baukultur) v Evropi smo poudarili osrednjo vlogo kulture za kakovost našega življenjskega okolja in spodbudili prizadevanja za uveljavitev politik, ki naj prispevajo h kakovosti grajenega prostora. Slovenija je bila tokrat celo korak pred Evropo, saj smo že pred tem sprejeli arhitekturno politiko Arhitektura za ljudi, v kateri najdemo tudi cilje deklaracije iz Davosa. Na Vrhu o evropski kulturni dediščini, ki je potekal konec junija v Berlinu, je bil predstavljen Berlinski poziv k ukrepanju. Ta poziva institucije EU, da naj pripravijo ambiciozen akcijski načrt za kulturno dediščino in jo priznajo kot strateško prednostno nalogo. Berlinski poziv smo prevedli v slovenščino, k njegovemu popisu smo aktivno pozivali vse, ki jim ni vseeno za našo dediščino.
Poleg navedenih strateških skupnih aktivnosti je bilo v Evropi organiziranih precej aktivnosti s sporočilom, da je dediščina vsepovsod okoli nas, da dediščina niso samo velike stvaritve iz preteklosti, ampak tudi preproste stvari. Tako so na primer evropsko himno Oda radosti ljubitelji dediščine po vsej Evropi na poziv organizacije Evropa Nostra in njenega predsednika Placida Dominga poustvarjali na prostorih dediščine. Med bolj glasnimi skupnimi projekti je bilo vseevropsko zvonjenje na svetovni dan miru, 21. septembra, ki smo se mu v Sloveniji pridružili in s katerim smo opozarjali, da mir soustvarjamo tudi z ohranjanjem vrednot dediščine."
Glavni problem, s katerim se na tem področju spoprijemamo, je propadanje in ohranjanje. Je v tem letu bilo v tem pogledu veliko/več storjeno, glede na pretekla leta?
"Žal v tem letu nismo okrepili aktivnosti, ki bi preprečile propadanje dediščine. Osnovni in najbolj pereč problem je financiranje. Proračunskih sredstev za ohranjanje kulturne dediščine v okviru resorja kulture je občutno premalo in so se od leta 2009 zmanjševala. Trenutno imamo objavljen tako imenovani spomeniškovarstveni razpis, kjer je za spodbujanje obnavljanja in prezentacije kulturnih spomenikov, ki niso v državni lasti, za leti 2019 in 2020 na voljo le 1,4 milijona evrov. Od leta 2016 za dediščino ni na voljo evropskih sredstev, s katerimi smo v preteklih finančnih perspektivah obnovili kar nekaj gradov, dvorcev, drugih spomenikov in muzejev. Prav tako v Sloveniji nimamo olajšav in drugih finančnih spodbud za lastnike kulturne dediščine, kot so na primer davčne olajšave za obnovo in vzdrževanje, spodbujanje donacij, sponzorstva. Zanje si ministrstvo za kulturo vseskozi prizadeva, prav tako za sprejetje tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki bi dediščini zagotovil dodatna sredstva. Ta v prejšnjem mandatu žal ni bil sprejet, ostaja pa koalicijska zaveza nove vlade."