Triindvajsetletni ameriški igralec Timothée Chalamet se je v zadnjih dveh letih bliskovito prebil med najbolj priljubljena in iskana imena velikega platna, po tem, ko je z vlogo v mladinski LGBT uspešnici Pokliči me po svojem imenu (Call Me By Your Name) postal celo eden najmlajših nominirancev za oskarja za najboljšo moško vlogo. Njegov novi film Lepi fant (Beautiful Boy) ga postavi pred še večji izziv: vživeti se v kožo mladega mamilarskega odvisnika. V filmu belgijskega režiserja Felixa van Groeningena (Alabama Monroe) spremljamo odnos med družinskim očetom Davidom (Steve Carell) in njegovim sinom Nicom (Chalamet) v času, ko ta zaključuje srednjo šolo in se prijavlja na kolidž. Njun odnos je brezhiben: Nic je odličnjak, ki lahko izbira, na katero visoko šolo se bo vpisal, poleg tega pa oče in sin vzdržujeta tesen prijateljski odnos. A kljub temu oče nekega dne odkrije, da se za to idilično podobo skriva globoka duševna luknja, ki sina zapelje v peklenski krog odvisnosti, pripoved pa nas nato vodi skozi vzpone in padce iskanja izhoda iz na videz nerešljive duševne stiske.
Film Lepi fant so zaradi priznane igralske zasedbe že vnaprej umeščali med velike filme na temo mamilarske odvisnosti, kot so denimo Christiane F. (1981), Trainspotting (1996), Rekviem za sanje (2000) ali Oslo, 31. avgust (2011). Film na trenutke res upraviči to laskavo uvrstitev, a nad njim obenem že od začetka visi kopica vprašanj. Prvo izmed njih se ne tiče Chalameta, temveč Steva Carella. Še vedno obstajajo dvomi, ali se lahko ta igralec, ki kljub nekaterim dramskim uspehom (na primer Foxcatcher) vendarle izhaja iz komičnega zaledja (predvsem iz serije Pisarna), vživi v tako zahtevno glavno vlogo, kot je tista čustveno razbitega očeta mamilarskega odvisnika? Carell v Lepem fantu pokaže, da je njegov igralski razpon vendarle nekoliko preozek za tako čustveno globoko vlogo. V večini filma njegova izvedba sicer povsem deluje, a v nekaterih ključnih trenutkih preprosto ne doda tiste pike na i, kakršne smo vajeni od najboljših dramskih igralcev.
Drugi filmi so to tematiko obdelali bolj prepričljivo in ganljivo
