Možje si več ne kupujejo žen, toda ...

V okviru Festivala literatur sveta - Fabula in festivala humanistike Odprti horizonti Mariborske knjižnice je bil v četrtek v Umetnostni galeriji Maribor pogovor filozofa Mladena Dolarja z njegovim izraelskim kolegom Noamom Yuranom. Lani je pri Društvu za teoretsko psihoanalizo izšel prevod njegove knjige Seksualna ekonomija kapitalizma. 

To ni knjiga o spolnosti, temveč o ekonomiji. In ni knjiga o tem, kako kapitalizem vpliva na naša čustva, ampak nasprotno, je rekel. Običajno pravimo, da v kapitalizmu denar lahko kupi vse, vendar to ne drži povsem. V predkapitalističnih družbah je bilo vse podvrženo menjavi, kapitalizem pa je s tem prelomil. Tako v razvitem zahodnem kapitalizmu možje več ne kupujejo žena, toda ... Ne moremo kupiti ljubezni, toda ... O tem "toda" govori njegova knjiga, saj razvije tezo, da je kategorija tistega, česar denar ne more kupiti, temeljna za kapitalistično ekonomijo. 

Moški vsaj formalno niso lastniki žen, vendar pa tradicija kupovanja zaročnega prstana kaže, kako se sodobni kapitalizem hkrati distancira od patriarhalne tradicije, v kateri je žena predmet, in jo nadaljuje. Yuran razvije tudi tezo, da je izvzetje odnosov med spoloma iz sfere menjave povzročilo erotizacijo ekonomije. Oglaševanje je odlična demonstracija tega: v kapitalistični ekonomiji moški ne posedujejo žensk, vendar je vse, kar kupijo, ženska, pa naj gre za uro ali avto.

Yuran je spregovoril tudi o tem, kako se ekonomija uteleša skozi slogan šova Big Brother in drugih resničnostnih televizijskih formatov - bodi, kar si. Ta zmagovalna formula napotuje h kupovanju stvari, ki utelešajo razliko.

Kot je bilo po reakcijah ob napovedih gostovanja mogoče pričakovati, se je pogovora udeležila aktivistična skupina iz Pekarne Magdalenske mreže, ki je razdelila sporočila s sloganom Nič tišine glede Palestine! Namesto Yuranovega razpravljanja o ženskah v kapitalistični seksualni ekonomiji so hoteli stišati, kaj da si misli o položaju žensk in drugih v Gazi, saj da so tudi genocidne politike in kolonializem del kapitalizma. Yuran ni prišel v imenu ali pod pokroviteljstvom države niti univerze, na kateri predava in ki po informacijah aktivistov sodeluje z izraelsko vojsko. Povedal je, da so njegova politična stališča in odnos do vladajoče opcije ter njenih dejanj znana in dostopna tudi v zapisih v angleškem jeziku. Že desetletja se upira oblasti in vedno voli komunistično stranko, ki je "edina judovsko-arabska stranka v Izraelu". Toda protestnikov ne zanima, kaj misli, je rekel, zanima jih, kako bi ga uporabili za svojo stvar. Mladen Dolar je dodal, da je v teh časih pomembno sklepati zavezništva s kritičnimi ljudmi v Izraelu.