Kandidatke za evropsko prestolnico kulture: Ljubljana - Preboj namesto evolucije sprememb

Ljubljanski pripravljavci projekta so na ministrstvo za kulturo oddali prijavno knjigo za kandidaturo Mestne občine Ljubljana (MOL) s podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije za naziv evropska prestolnica kulture (EPK) 2025. Župan Zoran Janković je ob oddaji dejal, da je delovna skupina za pripravo kandidature naredila izjemno dober program, vodja te skupine Nina Peče Grilc pa, da je to vseslovenski in vseevropski projekt, naziv pa razume kot odgovornost in priložnost, da postanejo evropska metropola, ki kulturo postavlja za osrednje gonilo razvoja evropskih mest.

Kultura ni strošek, je investicija

Zatrjujejo še, da so izpolnili vse pogoje, ki so nujni, osnovni za prijavo. Kar zadeva zmogljivost mesta za izvedbo dogodkov in infrastrukture, ni strahu: "Ljubljana ima vse potrebne infrastrukturne, kadrovske, institucionalne in organizacijske kapacitete za izvedbo uspešne evropske prestolnice kulture. Ljubljana je kulturna prestolnica države, kulturna produkcija je zgoščena v Ljubljani. Hkrati je mesto, ki ima največje potrebe po novih produkcijskih prostorih, zato so del programa obsežne investicije - Galerija Cukrarna, Center Rog, Minipleks mestnega kina, Baragovo semenišče, Šiška Hub, Kulturni center Grosuplje, Kulturno središče Ivančna Gorica, Pristava v Polhovem Gradcu in tako naprej, ki bodo omogočili nastanek novih kulturnih programov in nove ponudbe. To niso investicije zaradi investicij, temveč zaradi programov, ki jih potrebujemo in ki bodo vplivali na kakovost življenja vseh v regiji. Kot pogosto izpostavlja naš župan Zoran Janković, kultura za nas ni strošek, je investicija v ljudi. Vlagamo v kulturo, vlagamo v vrednote, spreminjamo filozofijo mesta."
Tudi mestni proračun je po njihovem za te namene pripravljen. Že zdaj v Ljubljani kulturi namenjajo okoli enajst odstotkov proračuna, za izvedbo projektov EPK pa napovedujejo 63 milijonov evrov za program in organizacijo ter 121 milijonov evrov za investicije v obdobju 2021-26. Pričakujejo tudi, da jim bo prisluhnila še država, ki je za zdaj napovedala desetmilijonski vložek v EPK, a so kandidati za ta naziv že protestirali, da je je to premalo.

Ljubljana je kulturno najbolj razvito mesto v državi

Na vprašanje, kaj je njihova prednost pred drugimi, pa iz Ljubljane sporočajo, da so bile doslej najbolj uspešne evropske prestolnice kulture tiste, ki so vključevale regijo. Od 60 mest, ki so doslej nosile naziv, je bilo 18 prestolnic države. Njihov cilj je postati zgled vsem prihodnjim evropskim prestolnicam kulture, kar pomeni, da se močno zavedajo, da Slovenija in slovenska kultura v tem trenutku potrebujeta uspešno evropsko prestolnico kulture. "Ljubljana je kulturno daleč najbolj razvito mesto v Sloveniji, hkrati pa tudi mesto, ki ima največje potrebe in izzive na področju kulture. Zato smo program zasnovali ne le mestno, temveč tudi regijsko in nacionalno, saj kot prestolnica pomembno prispevamo k razvoju celotne države. Kandidiramo s podporo vseh 25 občin Ljubljanske urbane regije, kar je skoraj tretjina Slovenije. Naš program je izrazito celovit, tako 'urban' kot 'ruralen', ima močno mednarodno noto povezovanja z dosedanjimi prestolnicami kulture in je glede na temo solidarnosti izrazito usmerjen v prihodnost in oblikovanje novih človeških odnosov ter oblikovanje mest prihodnosti. Zato je za nas tako pomembno, da se z Ljubljano 2025 dotaknemo prav vsakega prebivalca v regiji. Naša izrazita prednost so tudi trajni učinki projekta EPK, saj se bo z njimi mesto spremenilo za vedno, večinski del programov, ki smo jih zasnovali, pa bo ostal tudi po letu 2025," dodajajo v oddelku za kulturo MOL.