Kadrovanje in korona v Moderni galeriji

Reelekcije v naši osrednji nacionalni Moderni galeriji so na začetku zmeraj (politično) vroče, potem pa se ohladijo. in direktorica z enim najdaljših mandatov v zgodovini slovenske kulture, Zdenka Badovinac, praviloma nadaljuje leta 1993 začeto delo - s kritikami iz stroke in politike, pa tudi pohvalami in podporo. Zadnja reelekcija se je začela lani konec leta in se februarja "sklenila" s političnim viharjem na levici v parlamentu. Potem je z menjavo ministrske ekipe vse bolj ali manj potihnilo do danes.
Med prijavljenimi kandidati za delovno mesto direktorja Moderne galerije-Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MG-MSUM) so bile v trojico tistih, ki so ustrezale razpisnim pogojem, izbrane februarja letos dosedanja dolgoletna direktorica te ustanove Zdenka Badovinac, umetnostna zgodovinarka Jadranka Plut, zaposlena na ministrstvu za kulturo, in mariborska kuratorka, umetnostna zgodovinarka Nina Jeza. Prijave, v kateri je bil med drugim tudi petletni delovni načrt ustanove, so na ministrstvu za kulturo sprejemali do 4. novembra lani. Prijavilo se je pet kandidatov. Kot nam je povedala ena od kandidatk, Nina Jeza, je bila povabljena zgolj na razgovor na ministrstvo. Strokovni svet MG jo je ocenil, ne da bi bila sploh povabljena na razgovor. Nenavadnosti v zvezi s kadrovanjem na vrh MG-MSUM je kar nekaj. Izbrana kandidatka, kot pravi, ni zadnje mesece prejela nobenega uradnega odgovora, čeprav je večkrat klicala na ministrstvo.
Konec januarja se je triintrideset članov kolektiva Moderne galerije z javnim pismom obrnilo na tedanjega ministra za kulturo Zorana Pozniča. Zapisali so, da je 33 članov kolektiva od 34 pred kratkim njemu, predsedniku vlade in državnega zbora ter obema svetoma Moderne galerije poslalo pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost zaradi procesa izbora direktorja oziroma direktorice Moderne galerije in izrekli podporo trenutni vršilki dolžnosti. Na pismo niso dobili odgovora, zato so napisali novo, v katerem so problematizirali tudi ministrove (Pozničeve) izjave v medijih. Ministru, ki je menil, da nihče ne bi smel biti na direktorskem mestu več kot dva ­mandata, so zapisali: "Močno nas skrbi, da se bo stroko zaobšlo in bodo naša javna služba, domači in zlasti mednarodni projekti utrpeli škodo, če bi na vodstveno mesto prišla oseba z dokazljivo pomanjkljivimi muzejskimi in mednarodnimi izkušnjami. […] Nikakor se ne strinjamo z opazko o samodejnosti podpore. Ponavljamo, da kolektivi niso pasivni in da jih ne gre podcenjevati. Podpisniki pisma do nikogar nismo vnaprej sovražno nastrojeni, a ne želimo si sprememb, ki so strokovno neutemeljene, zgolj same sebi namen ali celo politično motivirane. Število mandatov nikakor ni avtomatično strokovni argument."

MzK: Razpisa ni mogoče zaključiti

Na naše vprašanje, kaj se dogaja z razpisom za direktorja/-ico MG+MSUM, ali ga bodo ponovili ali nadaljevali s trojico izbranih kandidatk, so nam iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo takole odgovorili: "Trenutno razpisa ni mogoče zaključiti, saj je tudi pri javnih razpisih za imenovanje direktorjev javnih zavodov s področja kulture treba upoštevati postopkovna pravila, med drugim tudi glede pravilnega vročanja. Namreč, 8. člen Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) (Uradni list RS, št. 36/20) določa, da se osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ne opravlja, razen v nujnih zadevah, kar pa to ni.
V razpisu za imenovanje direktorja je zapisan instrukcijski rok glede obvestil prijavljenim kandidatom, in sicer, da bodo kandidati obveščeni o izidu razpisa v roku 8 dni po izdaji odločbe o izbiri."
Postopek bi moral biti končan februarja letos: razpisna komisija ne odloča o izbiri oziroma imenovanju ravnatelja, temveč z mnenjem le zagotavlja strokovno podporo ministru za kulturo pri odločitvi, svoje povedo tudi sveti in strokovni sveti obeh zavodov. No, na koncu je vsega kriva korona.

"Spopad na levici"

Konec februarja letos sta se na izredni seji odbora za kulturo državnega zbora spopadli Levica in SD. Levica je odhajajočemu ministru za kulturo Zoranu Pozniču očitala politično kadrovanje. Koordinator Levice Luka Mesec je Pozniču očital vzpostavitev "kadrovske hobotnice", pri tem pa naj bi zanemarjal strokovne reference in izkušnje ter podporo zaposlenih in svetov ter strokovnih svetov zavodov. Po mnenju Mesca je Moderna galerija pod vodstvom Zdenke Badovinac delovala uspešno, direktorica ima kompetence ter domače in mednarodne povezave, poleg tega ima tudi podporo zaposlenih in obeh svetov galerije, kljub temu pa minister vztraja pri zamenjavi. Poznič je tedaj poudaril, da ni sprejel še nobene odločitve in da so špekulacije, da bi mesto direktorice lahko prevzel nekdo, ki je zaposlen na ministrstvu, bile povsem neumestne. Danes priznava, da je imel "svojo kandidatko", a ne tisto, ki so mu jo očitali v Levici.
Poznič o kadrovanju v Moderni galeriji pravi, da ima škarje in platno ta čas seveda sedanja oblast. Zdenka Badovinac je vršilka dolžnosti do imenovanja nove direktorice, kot domneva, pa bodo razpis verjetno ponovili. Parlamentarni "spopad na levici" ob kadrovanju v Moderni galeriji takole komentira: "Novembra lani se je Levica postavila na stran etablirane kulturniške oligarhije, ki je prisesana na slovensko kulturo že trideset let, redi svoj podmladek in si seveda ne želi nikakršnih sprememb."
Zdenka Badovinac je od leta 1993 direktorica Moderne galerije, od 2011. pa tudi novega Muzeja sodobne umetnosti (MSUM). Za Večer je povedala, da je postopek razpisa še vedno v teku, in kolikor ve, se v zvezi s tem do danes ni še nič zgodilo, kar pomeni, da nobena od kandidatk še ni bila izbrana niti razpis razveljavljen. Pravi, da kot vršilka dolžnosti trenutno še vodi hišo s polno paro.

"Žal mi je, da sem se prijavila"

Naj bodo mastodontska imenovanja že mimo

Zanimiv je tudi oster komentar umetnostnega zgodovinarja Andreja Medveda ob reelekciji v Moderni galeriji. Med drugim je zapisal, da je "program Moderne galerije pod vodstvom Zdenke Badovinac skrčil prostor slovenske likovne umetnosti na minimum, na skrajno točko ponavljajočih se ambientalnih, video in drugih 'preživetih' neumetniških razstav, ki skozi desetletja 'krasijio' to osrednjo nacionalno galerijo". Medved se sprašuje, zakaj na primer genialni Marko M. Jakše še ni imel retrospektive, zakaj Emerik Bernard še ni predstavil celovitega slikarskega opusa ... "'Igra' in 'igrališče' Zdenke B. sta končana, izigrala je že vse, kar je mogoče izigrati, in preigrala je vse karte, ki so ji bile na voljo. Začenja se nova doba, nova era, ki jo vodijo kuratorji drugačnega profila, mlajši in 'neuki', ki šele vstopajo čez prag osrednje galerije. Ki bodo, upam in prepričan sem, vrnili ustanovi nekdanji modernistični ugled." In omenja nekaj imen – Petja Grafenauer, tudi Nina Jeza … Medved meni, da bi bil to "vsekakor korak in in skok - preskok v novo, 'pravičnejšo' obdobje Moderne galerije, za nov začetek sodobne likovne izkušnje". Zapiše še, da "naj bodo mastodontska direktorjevanja samo preteklost in za vedno mimo".
Po koronakrizi bo več jasno, lahko pa bi bilo tudi prej, če modus operandi v kulturniškem kadrovanju ne bi bil tako nejasen, kontaminiran in se mnogim kratkomalo ne ljubi več kandidirati.