Večernica je dolgo vzdrževala - relativno - ravnovesje. Dobitnice in dobitniki večernice leta 2011 ob razstavi v NUK-u, od leve zadaj Ervin Fritz, Majda Koren, Slavko Pregl, Dušan Dim, Igor Karlovšek, Bina Štampe Žmavc in Matjaž Pikalo, spredaj pa Marjana Moškrič, Janja Vidmar in Irena Velikonja
Datum 8. marec 2023 06:00
Literarne nagrade v idealnem scenariju vrednotijo kakovost književnega dela, hkrati pa - namerno ali nenamerno - počastijo avtorja. Pomagajo ga promovirati v javnosti in odpirajo vrata do medijev, občasno povečajo prodajo nagrajene knjige in celo starejših knjig istega avtorja, privedejo do ponatisov in vzbujajo interes tujih založnikov za odkup dela.
Ker nagrade povečujejo distribuiranje knjige, večajo tudi možnost za preživetje dela ter nazadnje avtorja. Ni vseeno, v čigave roke pridejo. Naša analiza kaže, da med prejemniki slovenskih literarnih nagrad odločno prednjačijo moški avtorji.
"V 29 letih, odkar obstaja matura, smo imeli v maturitetna gradiva umeščeno samo eno slovensko pisateljico in njen roman - to je Maja Haderlap. Nekaj je bilo še tujih pisateljic. Številke so skrb vzbujajoče. Predvsem pa je problem, da ustvarjalk - ker ne pridejo v kanon - ni v učnih načrtih in so v šolah zato obravnavane samo obrobno in 'če ostane čas'. Med obveznimi gradivi jih ni in to smatram za veliko diskriminacijo! Bom kar direktna: gre za neke vrste spolno cenzuro, ki šolarjem vceplja percepcijo, da lahko deklica knjige bere, ženska jih lahko kupuje in občuduje ter morda celo napiše kakšno kritiko, pisanje pa je rezervirano za moške. Ta diskriminacija v našem sistemu obstaja kljub temu, da imamo z ustavo zagotovljene enake pravice," je jasna sogovornica Tanja Tuma, predsednica slovenskega centra PEN.
Ker nagrade povečujejo distribuiranje knjige, večajo tudi možnost za preživetje dela ter nazadnje avtorja. Ni vseeno, v čigave roke pridejo. Naša analiza kaže, da med prejemniki slovenskih literarnih nagrad odločno prednjačijo moški avtorji.
"V 29 letih, odkar obstaja matura, smo imeli v maturitetna gradiva umeščeno samo eno slovensko pisateljico in njen roman - to je Maja Haderlap. Nekaj je bilo še tujih pisateljic. Številke so skrb vzbujajoče. Predvsem pa je problem, da ustvarjalk - ker ne pridejo v kanon - ni v učnih načrtih in so v šolah zato obravnavane samo obrobno in 'če ostane čas'. Med obveznimi gradivi jih ni in to smatram za veliko diskriminacijo! Bom kar direktna: gre za neke vrste spolno cenzuro, ki šolarjem vceplja percepcijo, da lahko deklica knjige bere, ženska jih lahko kupuje in občuduje ter morda celo napiše kakšno kritiko, pisanje pa je rezervirano za moške. Ta diskriminacija v našem sistemu obstaja kljub temu, da imamo z ustavo zagotovljene enake pravice," je jasna sogovornica Tanja Tuma, predsednica slovenskega centra PEN.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
