Kot piše v utemeljitvi, je Darinka Kozinc s svojim delovanjem kot zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink, ki jo je tudi literarno zaobjela v delih Tišina se je uglasila, Dolge sence fašizma, Les Goriciennes, Les Slovenes, postavila spomenik življenju in usodi slovenskih žensk, ki so odhajale v Aleksandrijo in Egipt. Pomagala je pri rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih ter njihove usode tudi tenkočutno obravnavala v povezanosti s sodobnim časom.
Darinka Kozinc je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, ki že od dijaških let opravlja tudi poslanstvo literarne ustvarjalke za otroke in odrasle, kulturne spodbujevalke na Goriškem ter zbiralke in ohranjevalke kulturne dediščine aleksandrink. Tem ženskam, junakinjam svojega časa, je postavila literarni spomenik v več delih, s čimer je prispevala k rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih ter tenkočutno premišljevala njihove usode v povezanosti s sodobnim časom.
Fenomen aleksandrink je prav tako približala mladim bralcem, kar kaže na njeno zavedanje pomena prenosa znanja s starejše generacije na mlajšo generacijo in na različne ciljne skupine. Obenem predseduje Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, ki jo predstavlja na lokalni, državni in mednarodni ravni.
Darinka Kozinc je nagrado mira prejela na nocojšnji slovesni prireditvi, ki je v pokončnem duhu Mire Mihelič, potekala v Cankarjevem domu. Plaketo ji je izročila letošnja predsednica komisije Urška Perenič, ki je skupaj s preostalimi člani komisije, Tatjano Pregl Kobe, Luno Jurančič. Šribar, Zoranom Pevcem in Andrejem Predinom, zasedala v septembru. Nagrajenka je v dar dobila tudi umetniško delo slikarke Saše Bezjak.
Poleg Darinke Kozinc so bile letos za miro nominirane še Lela B. Njatin, Dragica Čarna, Lidija Dimkovska, Maja Gal Štromar, Jera Ivanc, Jerneja Jezernik, Erica Johnson Debeljak, Ivana Kampuš, Vesna Lemaić, Vesna Mikolič, Selma Skenderović in Nataša Velikonja.
Spolno neravnovesje pri nagrajevanju
Nagrado mira, ki je poimenovana po pisateljici in nekdanji predsednici Društva slovenskih pisateljev Miri Mihelič, so prvič podelili leta 2013. Takrat jo je prejela pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič. Literarna nagrada opozarja na družbeno spolno neravnovesje pri podeljevanju nagrad in spodbuja ter izpostavlja ženske ustvarjalke, ki so še vedno potisnjene na obrobje.
Miro podeljujejo za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže, skladno s prizadevanji in listino mire. V sklop literarna ustvarjalnost sodijo dosežki in dejanja, ki so lahko enkratna, večkratna ali kontinuirana, ki dosegajo visoko umetniško ali znanstveno kakovost, obenem pa ne podlegajo stereotipom in predsodkom s področja spola. Celostna osebnostna drža označuje k razvoju usmerjeno in spodbudno delovanje znotraj genealogije žensk-ustvarjalk, ki je v Sloveniji nezadostna oziroma zabrisana, piše na spletni strani Mire.
