Grožnje berlinski kulturi

Pretekli petek so Berlin od Brandenburških vrat do mestne hiše vnovič, to pot najmnožičnejše, preplavili protestniki, zvečine iz kulturnih vrst, ki protestirajo proti občutnim in nevarnim rezom v mestno kulturo. V primeru Berlina in njegovih v svetu slovitih kulturnih institucij – od Berlinskih filharmonikov do številnih gledališč, kot so Volksbühne, Teater Gorki,  Staatsoper Unter den Linden ... – problem ni zgolj lokalen ali regionalen. Kulturni proračun nemške prestolnice naj bi deželna vlada, ki jo prvič po padcu Berlinskega zidu vodi krščansko demokratska stranka CDU, zmanjšala za več kot 13 odstotkov v letu 2025 in še bolj drastično v letu 2026. Prihranili naj bi med 110 in 150 milijoni evrov. Kulturniki opozarjajo, da naj bi rezi imeli dramatične posledice za vse ustanove. Mesto za kulturo letno nameni 400 milijonov in je z vsemi svojimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi gledališči, operami, koncertnimi dvoranami, muzejskim otokom resnično ena od kulturnih prestolnic sveta. Nemčija je bila v kulturi od nekdaj zgled v financiranju in organizaciji kulturne sfere. Zdaj, ko se je začelo drastično rezati tam, je strah tudi drugod v EU, povsem upravičen. Kar je še dodatno nerazumljivo pri teh ukrepih vlade, je podatek, da ima senatni oddelek za kulturo in socialno kohezijo najmanjši proračun v regiji: 2,1 odstotka državnega proračuna predstavlja, dodana vrednost pa je neprecenljiva, kultura ustvarja občutne prihodke in učinke za mesto.

Rezi v petih tednih

Med najglasnejšimi nasprotniki rezov so zaposleni v gledališčih. V Nemčiji je tradicija subvencioniranih gledališč zelo močna. Rezi naj bi začeli veljati v petih tednih, kar pomeni za mnoge ustanove zmanjšanje števila predstav, odpuščanje, celo stečaj.

Že konec septembra mi je mariborski prijatelj, ki je gost Berlinske filharmonije in pogost obiskovalec koncertov in festivalov po vsem nemško govorečem prostoru, zaskrbljen poslal elektronsko pošto iz Berlina, v kateri so ga zaprosili, da se pridruži peticiji berlinskih kulturnih ustanov, na čelu z Berlinskimi filharmoniki in številnimi berlinskimi teatri. V dveh mesecih je problem eskaliral do množičnih protestov. 450 berlinskih kulturnih ustanov se je združijo v gibanje #BerlinIstKultur (#BerlinJeKultura), ki organizira proteste in podpisovanje peticije. Povezali so se v zavezništvo #BerlinistKultur in javno opozarjajo med drugim, da bodo rezi trajno uničili berlinsko kulturno infrastrukturo, ogrožena niso le delovna mesta, temveč tudi raznolikost, odličnost, odpornost in socialna kohezija, opozarjajo. Rezi "so boleč dokaz neprofesionalnega senata in dolgoročno povzročijo veliko več stroškov, kot jih prihranijo", so zapisali. "Odpovedim obstoječih pogodb in obveznosti sledijo odškodnine za škodo in pravni spori. To ni niti gospodarno niti ekonomično. Likvidacija v štirih tednih ob koncu leta povzroči insolventnost in odpuščanje pod božičnim drevescem. To ni ne krščansko ne socialno." Tako so med drugim zapisali v gibanju #BerlinJeKultura.

Berlinski filharmoniki in vse druge berlinske kulturne ustanove so zelo zaskrbljeni, ker deželna vlada sprejema odločitve, ne da bi se zavedala posledic za kulturno sceno in navsezadnje za Berlin. Pri potrebnih varčevalnih ukrepih zagovarjajo diferenciran in trajnosten pristop. Že konec septembra so javno spregovorili v tisku in podprli odprto pismo županu Kaiju Wegnerju ter senatorjem, ki je bilo napisano kot peticija Združenja nemških odrov. Berlinske operne in koncertne dvorane, orkestri in zbori ter državni balet pozivajo berlinske politike, naj načrtovanih proračunskih varčevalnih ciljev ne uporabijo za kulturni sektor.

Kultura je pomemben gospodarski dejavnik: kot delodajalec v kreativni industriji in tudi v turizmu. Dokazano je, da več kot polovica gostov Berlina pride v mesto zaradi privlačne umetniške in kulturne ponudbe. Rezi v kulturi bi močno omejili to ponudbo in tako povzročili veliko izgubo dohodka za celotno mesto Berlin. Rezi predstavljajo tudi eksistencialno grožnjo številnim neodvisnim umetnikom, skupinam in odrom, ki na svetovni način edinstveno krojijo kulturno življenje tega mesta in brez sodelovanja katerih ni mogoče realizirati večjih produkcij v koncertnih in opernih hišah. Kulturni delavci v tem mestu so solidarni, da bi odločno preprečili reze v celotnem kulturnem sektorju.

Globalna privlačnost

Kaj pravijo kulturni menedžerji in umetniki? Joana Mallwitz, šefica dirigentka in umetniška vodja Konzerthausorchestra: "Vsem bi moralo biti zdaj jasno, da moramo okrepiti središče naše družbe in njeno kohezijo ter da moramo pozitivno osvetliti svojo kulturno identiteto. Naš cilj mora biti torej še nižji prag dostopa do glasbe in kulture. Škoda, ki bi nastala zaradi krčenja proračuna za kulturo, bi bila ogromna in ne bi močno prizadela le kulturno industrijo, temveč bi ogrozila tudi kohezijo celotne družbe."

Kiril Petrenko, šef dirigent in umetniški vodja Berlinskih filharmonikov: "Če želite ohraniti pomembno kulturno raznolikost Berlina in še naprej privabljati najboljše na svojem področju z vseh območij, ne smete zamajati finančnih temeljev ali jih postavljati pod vprašaj." Christian Thielemann, generalni glasbeni direktor Staatsoper Unter den Linden: "Berlinska klasična glasbena scena je neprimerljiva in ima globalno privlačnost. Ob koncertih na kraju samem tudi s turnejami in medijskimi prenosi prispevamo k temu, da je Berlin sinonim za kulturno odličnost. Si politično odgovorni res želijo, da se tako usodno sporočilo iz Berlina pošlje drugim delom države?"

Iz Berlina prihaja jasno sporočilo, da se podobni rezi utegnejo zgoditi še drugje v evropski kulturni krajini. Organizacija in financiranje kulture na regionalni in zvezni nemški ravni je zadnja desetletja veljala za zgledno.