(FOTO) Epilog reševanja stenske slike Janeza Vidica: Žal je bilo razkritje šokantno ...

Kot smo poročali prejšnji teden, so se v mariborskem lokalu v Gosposki 23 restavratorji skupaj z lastnico lotili razkrivanja zakrite stenske slike - praskanke akademskega slikarja Janeza Vidica, nastale leta 1969, ki ni bila nikoli evidentirana v Vidičevem opusu, kot tudi ne tista - lepo ohranjena z motivom srednjeveškega Maribora - v poslovalnici Mladinske knjige v Gosposki.
Spomnimo: naročnik umetnine je bila nekdanja trgovina otroške obutve Košuta. V 90. letih prejšnjega stoletja je lokal prešel v last Probanke. Vidičevo dragoceno stensko sliko so po večini površine prekrili z opečno steno, videti je bilo, da bo njena odstranitev pokazala ohranjeno sliko. Žal pa je bilo predvčerajšnje razkritje šokantno, tega res ni nihče pričakoval. Od stenske slike, ki naj bi pokrivala površino blizu 25 kvadratnih metrov, ni ostalo skoraj nič. Namesto praskanke so restavratorji naleteli na ostanke vandalizma, na povsem in, sodeč po ostankih, načrtno uničeno umetniško delo.

Katastrofalno stanje

Simona Kostanjšek Brglez, umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor, je vidno pretresena dejala: "Na Gosposko smo se odpravili polni optimizma, že kmalu pa smo ugotovili, da je stanje katastrofalno. Pričakovali smo vse kaj drugega od tega, kar smo našli. Od stenske slike ni ostalo praktično nič. Kot mi je uspelo ugotoviti, je bila poslikava pred postavitvijo zidu deležna že vsaj dveh posegov. Najprej je bil odrezan spodnji del slike na krajši steni, en manjši kos so celo poskušali 'restavrirati' z barvnim sprejem. Naslednji poseg pa je bil brutalen, takrat so na daljši steni s fleksom odrezali spodnji dve tretjini dela - mavčne podlage za sliko. Glede na sledove so izrezovali večje pravokotne površine, do popolnega uničenja. Višje dele pa so odbijali kar s kladivi. Le en pas v vogalu obeh sten in ozki pas treh do petih centimetrov, ki je ostal na daljši steni, pričata o tem, da je poslikava segala do tal. Takšno naj bi bilo stanje, ki ga je našel arhitekt Probanke Iztok Vodušek."
Kar osuplja, je neiskrenost Voduška, ko smo pred razkritjem govorili z njim in nas ni opozoril na devastirano situacijo, ki nas bo pričakala po razkritju. Kdo je kriv za uničenje Vidičeve stenske slike, ne vemo, razgalja pa marsikaj, kar na to mesto vedno znova vrže kako senco ali madež.

Kaj zdaj?

Na kraju samem, ko se je izkazalo, kaj je pod "njegovim" ometom, je Vodušek rekel, da se mu ni zdelo sprejemljivo, da bi preprosto zazidal in izbrisal to Vidičevo delo, in da je zato skušal najti najboljši možni način, da ohrani tistega malo, kar je ostalo. Zato se je, kot je rekel, odločil za valovit zid, ki naj poteka tako, da bo ostalo vidne čim več stenske slike. Rekel je še, da je, ko je prišel v stavbo, kontaktiral z Vidicem, da se posvetujeta, ta pa naj bi mu bil rekel, da naj naredi, kakor misli. In nastala je nova stena. Ki pa na srečo ni prekrila celotnega dela. Če bi ga, verjetno ne bi nikoli izvedeli, da je sploh obstajalo.

Snaga odpeljala štiri kubične metre materiala

Kljub ogorčenju pa je "projekt Vidic v Gosposki" v nekaterih točkah vseeno pozitiven. Ne le da je vzorčni primer slabe prakse, ki bo marsikomu ostal v zavesti kot poduk - povezal je ljudi. Angažirali so se posamezniki različnih profilov in strok, vsak je prispeval po svojih močeh. Janez Jemec kot glasni kritik je organiziral akcijo, tudi odvoz ostankov. Podjetje Snaga je pro bono odpeljalo tri do štiri kubične metre odpadnega materiala s stene. "Primer Vidic kaže, da še obstajajo ljudje, ki jim je mar in ki so pripravljeni tudi kaj storiti, ne pa le jamrati in se zgražati. Ker sem po naravi optimist, verjamem, da bo ta primer preprečil uničenje vsaj kakšnega umetniškega dela," sklene Kostanjšek Brglezova.