Datum 10. marec 2026 06:00
Vse skupaj ne bi smelo delovati, a vseeno deluje. In to izredno dobro. Film Junakinja (Heldin) bi sodeč po konceptu moral izpasti kot politični pamflet, ki prekorači tisto linijo, po kateri so venomer stopali odkrito levičarski filmi Kena Loacha. Na koncu filma nam režiserka Petra Volpe na neki način to tudi sama prizna, ko v zaključnem napisu opozori na dejstvo, da bo do leta 2030 v svetu primanjkovalo 13 milijonov delavk in delavcev na področju zdravstvene nege, s čimer da vedeti, da je namen filma v prvi vrsti opozarjanje na družbeni problem, ki bo vse bolj dobival odtenke globalne krize. Film na koncu vseeno ponudi izvrstno gledalsko izkušnjo. Kako je režiserki to uspelo?