Festival Maribor je naš - so poimenovali prireditev v Cankarjevem domu, posvečeno 100. obletnici SNG Maribor. Začne se 14. in 16. januarja prihodnje leto z dvema predstavama Verdijeve Aide v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor, festival pa bo sklenjen 30. januarja s predstavo Somrak bogov v izvedbi mariborske Drame.
Prvo slovensko poklicno gledališče s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom so v Mariboru ustanovili leta 1919. Prvi ravnatelj je bil igralec in režiser Hinko Nučič. 27. septembra 1919 je režiral Jurčičevega Tugomerja. Kot pravi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski,"med SNG Maribor in Cankarjevim domom obstaja posebna kemija. Zmag na domačih in tujih odrih, ki jih doživlja ta kremeniti umetniški korpus z dramo, opero in baletom pod eno streho, se veselimo, kot da bi bile naše lastne. Nekako tudi so. Še posebej, ko zaživijo na odrskih deskah naših dvoran. Tako jih doživlja tudi ljubljansko občinstvo. 100. rojstni dan naših štajerskih kolegov praznujemo z izborom operne, plesne in dramske ustvarjalnosti. Balet se bo predstavil s Clugovim Peerom Gyntom, Valentina Turcu pa je v plesni jezik prevedla mojstrovino Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Edward Clug se je z glasbeno skupino Katalena lotil Vandotovega Kekca, ki bo poslastica za vse starosti. Opera bo odzvanjala z Verdijem (Aida) in Puccinijem (Turandot), gledališče pa nas bo zvabilo v Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića. Pogovore z zanimivimi Mariborčani pripravlja pisatelj in komediograf Tone Partljič, v okviru cikla Likovni kritiki pa se bosta z nami srečala fotograf Damjan Švarc in umetnostna zgodovinarka dr. Nataša Smolič."
Tone Partljič z gosti je zasnoval in bo vodil pogovorna večera 8. in 21. januarja. "Prijazno vabilo Cankarjevega doma, da se Maribor predvsem ob stoletnici gledališča predstavi v Ljubljani tudi z javnimi pogovori, želimo izrabiti ne le za predstavitev drugega slovenskega mesta, ki v prestolnici morda ni dovolj dobro poznano, ampak bo iztočnica za javno soočenje in spraševanje o razmerju centra in mesta ob severni meji, ki je šele sto let slovensko. Je v Mariboru nekaj več, če pomislimo na Župančičevo spraševanje 'Kaj bo z vami, vi mejniki štirje/ Celovec, Maribor, Gorica, Trst', in je danes od njih le Maribor slovenski? Kako vsakih nekaj deset let preživi, ko mu zgodovina spodreže korenine (1918, 1941, 1991 …)? Pa vendar: Slovenski narod, Maister, tekstilni štrajk, Pohorski bataljon, pekrski dogodki, županska vstaja …," je razmišljal snovalec pogovornega programa Tone Partljič.
Mesto spodrezanih korenin je naslov prvega pogovora v Klubu CD. Gostje bodo: Andrej Brvar, ddr. Igor Grdina, dr. Jerneja Ferlež. V Klubu Lily Novy pa bo 21. januarja še pogovor Kje je mesto, kot je naše. Kljub "nemški" preteklosti so se zgodili Slomšek, Slovenski narod, Čitalnica … Po prvi vojni na bogoslovju Križ na gori, Janko Glazer, Stanko Majcen; po drugi vojni kljub "industrijski puščavi" Založba Obzorja, SNG, Borštnikovo srečanje, literarna Peterica, Pandur, Edward Clug, Carmina Slovenica. Kulturni centralizem ali policentrizem? Gostje bodo: Mitja Čander, Melita Forstnerič Hajnšek in Marko Crnkovič.
