Boris Jaušovec
V Gornji Radgoni, avstrijski Radgoni in v Potrni/Laafeldu so konec minulega tedna odprli umetniški festival Hochsommer, rekli bi Visoko poletje ali pa tudi Vrhunec poletja. To je že šesta izdaja desetdnevnega festivala sodobne umetnosti s koncerti, razstavami, branji, performansi, instalacijami in happeningi, ki preko meja povezuje jugovzhodno avstrijsko Štajersko, južno Gradiščansko in slovensko zahodno Pomurje, poleg Gornje Radgone še prekmurski Grad in tromejo na Goričkem.
Visoka kultura na podeželju
Letošnje geslo festivala je Overcoming the Void, torej Premagovanje praznine. Zakaj, je bilo vprašanje za Paulo Marschalek, govorko na festivalu: "Po dveh okrnjenih vsebinah zavoljo pandemije covida-19 se festival vrača v polnem sijaju, da popolni kulturno praznino v obmejnih krajih, ki v Avstriji, Sloveniji in na Madžarskem veljajo za odmaknjene, izpraznjene, s slabšimi komunikacijami in prometno povezanostjo, z izseljevanjem prebivalcev v urbana središča."
Letos je otvoritvena prireditev pripadla Kulturnemu društvu člen sedem za štajerske Slovence v Avstriji. Predsednica društva Susanne Weitlaner: "Namen festivala je pokazati, da se se lahko tudi na podeželju dogaja tako imenovana visoka umetnost. Letos je bila prvič uradna otvoritev festivala v naši društveni Pavlovi hiši v Potrni, doslej smo festival pri nas tradicionalno zaključevali." Začelo se je popoldne v Gornji Radgoni. V nekdanji carinarnici so s koncertom graškega Masala Brass Kollektiva odprli razstavo Spuren/Sledi. V Sledeh se koroški slovenski umetniki Verena Gotthard, Marko Lipuš, Tanja Prišnik in Karl Vouk vsak na svoj umetniški način soočijo s temo prisilnega izgona koroških Slovencev v Avstriji, ki so jih med drugo svetovno vojno z domačij globlje v rajh deportirali nacisti. Umetniški vodja Pavlove hiše David Kranazelbinder je kakšnih petdeset zbranih opozoril, da je "Avstrija po drugi svetovni vojni dobila nazaj državnost, neodvisnost in stare meje prav zavoljo partizanskega oboroženega upora Slovencev na avstrijskem Koroškem, saj je ta pogoj Avstrijcem postavila jaltska konferenca treh velikih leta 1943". Vouk je dodal, da koroški Slovenci še zmeraj niso dobili vseh pravic po sedmem členu državne pogodbe: "Triinštirideset razsodb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih še ni izpolnjenih." Obelodanil je sramoto, da v Gradcu, Celovcu in Beljaku še obstajajo ulice z imeni po nacističnih veljakih.
Radgoni kmalu eno mesto
Pred tem sta pozdravne nagovore imela župan Gornje Radgone Stanislav Rojko in direktor občinske uprave avstrijske Radgone Franz Brandner, slednji v imenu svojega župana. Nista se izognila težavni zgodovini na meji ob Muri. Rojko je dejal, da je bil "zadnji spopad med obema mestoma februarja 1919, torej po prvi svetovni vojni, kasneje pa so Radgončanom bile vojne vsiljene od zunaj". Napovedala sta, da se bosta v prihodnosti mesti združili v eno pod okriljem Unesca.
Nato je vsa družba ob taktih omenjenega pihalnega orkestra krenila čez Most prijateljstva, ki povezuje Radgoni čez reko. Na mostu jo je že pričakala Trans-galerija s fotografijami, ki ponazarjajo polpreteklo zgodovino. Sledilo je odprtje razstave Brez meja, posvečene tridesetletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Avstrijo in Slovenijo. V nekdanjem avstrijskem carinskem uradu je vse več udeležencev prisluhnilo zvočnemu eksperimentu, ki jim ga je s sodelavci predstavil profesor z Inštituta za elektronsko glasbo Univerze Karla in Franza v Gradcu Winfried Ritsch.
Mostove je treba prečkati
Glavno odprtje festivala je bilo zvečer na dvorišču Pavlove hiše, kamor so nastopajoči in obiskovalci iz Radgone skozi senčni gozdiček prišli peš. Na otvoritvi se je zvrstilo več govorcev. Posebej radovedno so udeleženci prisluhnili pozdravnemu pismu avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna. "Most prijateljstva je eden najlepših objektov, ki predstavlja naše avstrijsko-slovensko sodelovanje. Toda most, objekt komunikacije, je treba prečkati. To ni zmeraj enostavno. Umetnost to stori na poseben način in mejo odpravi z medsebojnim spoštovanjem. Prečkajte most vedno znova," si je zaželel predsednik.
Pri Pavlovi hiši smo videli še umetniško instalacijo poljsko-izraelsko-ameriške umetnice Yael Wisznicki Levi, ki precej igrivo zastavi temo dvojezičnosti. Večer je v noč, zdaj že pred okoli 200 obiskovalci, pospremil koncert Nikolaja Efendija, koroškega Slovenca, ki živi na Dunaju.
Kdaj in kje so še ostale, vse brezplačne, prireditve Visokega poletja, ki se konča 15. avgusta, najdite na spletu pod Hochsommer.art/home2022.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
