Tomaž Ranc
Sinoči je bila v Družbenem domu na Prevaljah vokalno-instrumentalna predstava Fauvel - s kritiko povzpetništva in oblastiželjnosti, ki jo je za Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane leta 1986 ob tridesetletnici tega zbora napisal skladatelj Lojze Lebič. Peto letošnjo izvedbo pa so pevke, pevci in instrumentalisti pod vodstvom Jerice Bukovec opravili na Prevaljah, od koder je skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec doma. Lebič si je predstavo v organizaciji Kulturnega društva Mohorjan ogledal tudi sam in ob tem nekaj čustvenih besed spregovoril za Večer.
"Tega dogodka sem še posebej vesel, ker je z mano tudi moja gospa, ki se je žal že poslovila, ne tako dolgo, ampak ona ima velike zasluge, da je ta skladba sploh nastala. Upam, da bo tu in se bomo razšli in da se ne bomo nikoli več. Na Prevalje prihajam kadar le morem, ne pa pogosto, ker svojcev tukaj ni več, so samo prelepi spomini in nocoj je eden takih. Zelo sem hvaležen Prevaljčanom, ki so mi velika podpora in pomoč pri mojem delu," je dejal. Pa Prešernov nagrajenec sicer še kaj ustvarja? "Ta hip pa res nič takega, oziroma vedno kaj, ampak bi ne upal reči, kaj bo iz tega nastalo," je še dodal in se pomešal med rojake, ki so mu stisnili roko ali ga objeli. 85-letni Lebič je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od leta 1991, predstavo si je ogledal v družbi rojakov in kolegov akademikov, slikarja Andreja Jemca in umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja.
