Denar je, kako naprej?

Petra Zemljič Petra Zemljič
29.03.2019 16:53

Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, o enem od večjih razpisov za kreativne industrije pri nas

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matevž Čelik: "Zneski so usklajeni na nacionalni ravni z ostalimi primerljivimi razpisi in seveda niso zacementirani do konca projekta." 
Igor Napast

Odprt je sploh prvi razpis ministrstva za kulturo pri nas za kreativne industrije v najširšem pomenu besede, ne le za oblikovalce, kot je običajno veljalo doslej. Vreden je 880 tisoč evrov. Zaradi projekta je država sicer že konec leta 2017 vzpostavila Center za kreativnost pod okriljem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. To naj bi bil delovni, razstavni in izobraževalni prostor, medresorski projekt, ki je nastal na pobudo vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za kulturo in naj bi tako kot javna agencija za knjigo, filmski center za film in tako dalje skrbel za kreativne industrije. Center za kreativnost je lani odprl pisarno v Mariboru kot interdisciplinarno platformo za podporo kulturnega in kreativnega sektorja. V naslednjih petih letih naj bi center preko razpisov podelil deset milijonov evrov, 65 odstotkov od teh vzhodni kohezijski regiji.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje je center in s tem nekajmilijonski projekt dobil poleti 2017 z neposredno podelitvijo. Zakaj ni bilo razpisa?
"Država se lahko odloči, da bo svojim ustanovam projekte neposredno podelila z namenom izvajanja vladnih politik. To je bila odločitev ministrstva."
Zakaj pa ste bili izbrani?
"To je vprašanje za ministrstvo za kulturo, lahko le ugibam, saj smo v letu, ko smo ta projekt začeli pripravljati, v Bruslju dobili v izvajanje Evropsko platformo za arhitekturo Future Architecture. Center za kreativnost je bil zahteven projekt, kot ga ministrstvo pred tem še ni imelo. Zato so iskali našo podporo. Obenem smo kot javni zavod v kulturi že imeli opredeljeno poslanstvo spremljanja in podpiranja sodobne produkcije na področju arhitekture in oblikovanja, vlada pa nas je v ustanovitvenem aktu opredelila tudi kot ključno vozlišče kreativnega sektorja."

Projektna pisarna Centra za kreativnost
Sašo Bizjak

Tri linije

V projektu ob muzeju sodelujeta še ministrstvo za kulturo in ministrstvo za gospodarstvo. Kako usklajujete njune že v osnovi drugačne razpise, pogoje in takoj naprej? Zakaj razpisa ne vodi le gospodarsko ministrstvo, kot je to v navadi v drugih evropskih državah?
"Center za kreativnost je v temeljih podjetniški projekt, ki je namenjen podpori podjetjem in nastajanju novih podjetij. Res je, v tem primeru razpis za dodelitev subvencij vodi ministrstvo za kulturo. Center za kreativnost pa ima projektni svet, kjer vsa ključna gradiva pregledajo predstavniki ministrstva za gospodarstvo, službe vlade za kohezijsko politiko, ministrstva za kulturo, subjektov inovativnega okolja in strokovnjaki s področja kreativnih industrij. Projektni svet spremlja projekt, da se razvija v pravo smer. Gospodarsko ministrstvo torej sodeluje v projektu. Slovenija je v letih krize postavila strateška izhodišča, kako se bosta gospodarstvo in družba razvijala naprej. Snovalci strateških dokumentov so vanje pripeljali pomembne izzive, od ekoloških vprašanj in krožnega gospodarstva do pomena ustvarjalnosti in inovativnosti za rast gospodarstva. Kriza je pokazala, da tradicionalni in uveljavljeni modeli ne delujejo več. In ta projekt je namenjen temu, da se kultura in gospodarstvo povežeta z namenom zagotoviti trajen in stabilen razvoj."
Skoraj leto dni je bilo treba čakati na prvi razpis, kar je čudno, če je denar že bil. Tudi platforma, zastavljena kot podpora ustvarjalcem, deluje že od maja lani. Pričakovali bi, da bi oboje dobili hkrati. Kje vidite smisel tega projekta?
"Pomagati čim več kreativcem, da se postavijo na lastne noge. To je projekt za kreativne podjetnike in podjetne kreativce. Ta časovni razmik se je zgodil, ker so na ministrstvu za kulturo iskali najprimernejšega izvajalca za izvajanje razpisa. Pri tem je aktivno sodeloval Slovenski podjetniški sklad, institucija, ki ima veliko izkušenj z razpisi za zagonska podjetja. Časovni zamik ni nujno slab, kajti razpis je zdaj narejen res premišljeno. Uspeli smo doseči, da je razpis prilagojen in pisan na kožo kreativnim ljudem in podjetjem in njihovim posebnostim. Lahko bi se zgodilo, da bi bil preveč 'trd', saj so klasični razpisi za zagonska podjetja omejeni na res popolnoma nova podjetja."

Matevž Čelik Vidmar
Igor Napast

Mnogi igralci

Projektna pisarna centra, odkar deluje v Mariboru, pripravlja mesečne dogodke, a jih pred tem tudi že v Ljubljani. Zakaj "kopiranje", če pa se okolji razlikujeta?
"Dogodki so zelo različni. Eno je linija pop up start predstavitev, ki jih v Ljubljani ni. Gre za prve predstavitve ustvarjalcev in udeleženci so zadovoljni, da imajo to priložnost in da lahko predstavijo, na kakšen način sploh razvijajo svoja mala kreativna podjetja, kako se spopadajo z dnevnimi problemi in tako dalje. Del programa poteka tudi s partnerji v Mariboru in z njimi iščemo povezave med kulturnimi industrijami in lokalnimi podjetji, posebej na področju kulturnega turizma. So dogodki, ki se odvijajo tukaj in v Ljubljani, in program, ki je pripravljen posebej za Maribor. Predvsem pa je pomembno, da je več dogajanja v Mariboru in da je večji delež finančnih podpor namenjen vzhodni regiji."
Kaj pa, če ne bo dovolj prijav?
"Na to pa pred koncem prvega razpisa še nimam odgovora. Ampak razpisov bo še več, zato se bomo v primeru premajhnega števila prijav iz vzhodne regije takoj odzvali."

Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.