Petra Vidali
Urša Kavčič in Nataša Matjašec Rošker v Toxic, Vol. 2
Še vedno je Toxic vrvež v glavi ženske v, recimo, pozni mladosti, še vedno monološka polifonija, ki se uprizarja kot dialog oziroma podvojitev oziroma odmev, še vedno njeno perfekcioniranje telesa, odnosov in sveta ni fabulativno teleološko - spoznavanje in prepoznanje samega sebe morda osvobodi žensko, ne pa gledalcev. Vse to ženski torej ostaja, vztraja kot njena usoda, samo da ženska zdaj ni v roza, temveč je v črnem. Kako ta odločitev obarva druge segmente uprizoritve?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
