Spletna televizija Netflix morda res pridobiva priljubljenost zaradi tega, ker nam nenehno ponuja kakovostne filme in serije lastne produkcije, vendar pa je to podjetje izjemno spretno tudi v tem, kako svoje izdelke promovira v javnosti. Mnogi izmed njih ne postanejo zgolj uspešnice, temveč pravi popkulturni fenomeni, o katerih se govori na vsakem koraku.
Če ste v tem slogu v minulem tednu odprli spletno stran katerega od največjih svetovnih medijev, se niste mogli izogniti člankom o seriji Kralj tigrov (Tiger King), ki je takoj po premieri 20. marca začela buriti duhove na obeh straneh Atlantika. Pod serijo se podpisuje Eric Goode, ki je pred nekaj leti po naključju spoznal peščico ljudi, ki se v ZDA ukvarjajo s preprodajo divjih živali, predvsem velikih mačk. Ko je začel s kamero v roki raziskovati to področje, je hitro naletel na Josepha Schreibvogla (bolj znanega pod imenom Joe Exotic), ekstravagantnega lastnika živalskega vrta iz Oklahome, ki se že dolga leta navdušuje nad tigri in levi, a tudi nad estradništvom, saj je poleg glasbene kariere kandidiral celo za predsednika ZDA. Vendar pa ima Schreibvogel kljub slovesu tudi mnoge nasprotnike, med katerimi prednjači Carole Baskin, aktivistka za pravice živali, ki si z agresivnimi strategijami prizadeva za zaprtje tovrstnih živalskih vrtov.
Če do tukaj povzetek še ne ponudi česa zares nenavadnega, pa je tisto, kar sledi od te točke naprej, že na meji verjetnega. Schreibvogel in Baskinova se namreč ne zatekata samo v verbalno obrekovanje, temveč so med njima tudi orožje, nenehni sodni pregoni in direktne obtožbe za hude zločine iz preteklosti. Nato v igro vstopi še vrsta sumljivih likov, nekdanjih kriminalcev, ki vse skupaj začinijo še z dodatno dozo norosti. Kralj tigrov s tem ponudi enega tistih vpogledov v srce ZDA, pri katerem se razgalita ves površinski blišč in notranja beda tamkajšnje družbe. Ne da bi se protagonista tega zares zavedala, je neizprosni dvoboj med njima v resnici alegorija dveh nasprotnih plati ZDA: dvoboj moškega proti ženski, razuzdanosti nižjega sloja proti uglajenemu predmestju, gejevstva proti monogamni družini, ekonomskega libertarizma proti državni regulaciji.
Goode je sedem epizod serije spretno sestavil tako, da vsaka razišče eno plat zgodbe. Po koncu postane jasno, da gre za zaplet, v katerem nihče ni popolnoma nedolžen, in prav tukaj se razkrije ključni moment serije. Gre namreč za dokaj jasno obsodbo družbenega okolja, v katerem so pod ideologijo absolutne svobode prav živali tiste, ki iz napetih odnosov izidejo kot poraženke. Tigri in levi so v ZDA predvsem simboli moči in družbenega statusa ter statisti v neverjetni igri zmešnjav, kot takšni pa koristijo predvsem osebnim ambicijam njihovih lastnikov.
Že samo zato, da je v svet lansiral to neverjetno zgodbo, od katere je nemogoče umakniti oči, si režiser zasluži vso pohvalo
