Že res, da se hrenovke ne uvrščajo v sam vrh zdravih živil, tudi prehranski strokovnjaki jih najverjetneje ne bi priporočili kot živilo, ki bi ga bilo dobro uživati čim pogosteje. Kljub temu pa se pogosto znajdejo na naših krožnikih, kiosk s hitro prehrano, ki na meniju ne bi imel tudi hrenovk, je skoraj nemogoče najti. Njihove priljubljenosti ne zamajejo niti razne teorije o tem, da proizvajalci v mesni pripravek radi zmešajo "ostanke" in najslabše meso. Pa to drži?
V Panviti pojasnjujejo, da so hrenovke narejene v skladu s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov, kar pomeni, da morajo vsebovati najmanj 75 odstotkov mesnega testa iz govejega in prašičjega mesa in največ 25 odstotkov slanine. Lahko se jih proizvaja tudi iz drugih vrst mesa (piščančje, ovčje, konjsko) v razmerjih, ki jih prav tako opredeljuje pravilnik. "Mesni izdelki, ki po sestavi ne ustrezajo pravilom, ki veljajo za hrenovke, pa imenujemo hot dog," pojasnijo morda manj znano informacijo.
Najbolje prodajana je hrenovka AVE
Ovoj hrenovk, ta je nedolgo nazaj zmotil tudi nekega uporabnika, o čemer smo že poročali, pa je lahko izdelan iz naravnih črev. Druga možnost je, da mesni nadev ovijejo s kolagenskim ovitkom. Tudi njegova sestava je jasno opredeljena v pravilniku. "V Panviti hrenovke ovijamo v naravna ovčja čreva. Njena sestava je skladna s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov in mesnih pripravkov, ki definira uporabo sestavin v hrenovkah, kot tudi največjo dovoljeno vsebnost maščobe in najmanjšo predpisano vsebnost beljakovin. Perutninske hrenovke, ki jih proizvajamo, pa so polnjene v celulozni ovoj, ki ga pred pakiranjem odstranimo."
Ne strinjajo se, da bi bila hrenovka nekakovosten izdelek. Prav nasprotno, a pod pogojem, da je pripravljen skladno s pravilnikom, predpisanimi standardi kakovosti in varnosti živil ter po točno določeni recepturi, ki je pod nadzorom tehnologa. "V Panviti imamo vzpostavljen stalni nadzor nad proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, tako v okviru lastnih mikrobioloških in kemijskih laboratorijev kot veterinarjev." Pravijo, da je v Sloveniji najbolj prodajana hrenovka AVE, njena prodaja je vsa leta nespremenjena in tudi v času pandemije ni odstopala.
Hot dog ni uravnoteženo sestavljen obrok
V Celjskih mesninah, kjer dnevno proizvedejo okoli 2400 kilogramov hrenovk, na tedenski ravni pa 12.000, so nam posredovali nekoliko drugačno interpretacijo o deležih mesa, ki naj bi jih vsebovala hrenovka. Pravijo, da te vsebujejo najmanj 85 odstotkov mesnega testa iz govejega in prašičjega mesa in največ 15 odstotkov slanine.
Podobno kot v Panviti tudi v Celjskih mesninah pravijo, da se hrenovke zelo dobro prodajajo, tudi sami pa jih uvrščajo med kakovostne izdelke.
Se s tem strinja tudi Vida Fajdiga Turk iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)? Pravi, da hrenovke z raznimi dodatki spadajo v skupino jedi, kamor se uvrščajo tudi hamburgerji in pice in jih po navadi zaužijemo v obliki ulične hrane. "Tako na primer hot dog že sam po sebi ni uravnoteženo sestavljen obrok glede na zastopanost skupin živil. Manjka mu predvsem zelenjava. Ker ga običajno sestavlja bela štručka, je smiselno to zamenjati s polnovredno, ki vsebuje vsaj nekaj polnozrnate moke. Tudi dodatki lahko vsebujejo visok delež maščob in sladkorja. Tak obrok ima običajno visok delež soli ter zdravju nekoristne maščobe in aditive. Vse našteto pomembno vpliva na energijsko in hranilno vrednost obroka. Lahko pa kakovostno hrenovko pripravimo doma na primer v kakšni zelenjavni jedi, pri tem pa zaužijemo energijsko in hranilno ustreznejši obrok."
Pomembno je branje deklaracije
O sestavi hrenovk Vida Fajdiga Turk pripoveduje enako kot v Panviti. Dodaja še, da mora vsebovati tudi najmanj 8 odstotkov mesnih beljakovin in največ 30 odstotkov maščobe. "Zakonodaja za hrenovke zapoveduje strožja kakovostna merila kot za hot dog. Zato preberimo deklaracijo, kjer je napisano, kaj izdelek vsebuje. Če so hrenovke v več kot 50 odstotkih izdelane iz drugih vrst mesa, na primer telečjega, je potrebno v imenu to tudi navesti - na primer telečje hrenovke. Osnovne sestavine hrenovk so torej: goveje meso in svinjina, maščoba, voda, začimbe in nekateri aditivi, ki jih dodajajo zaradi varnosti in tehnoloških razlogov," pove Fajdiga-Turkova in poudarja, da je seznam sestavin sicer daljši, saj vsebujejo še denimo različne rastlinske vlaknine pa aditive ...
Ob tem sogovornica dodaja, da na NIJZ že dalj časa opozarjajo, da je treba mesne izdelke uživati v zmernih količinah in ne prepogosto. Predelava mesa namreč povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, ki niso najbolj ugodne za naše zdravje. "Z uživanjem mesnih izdelkov je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi." Povečano tveganje za razvoj nekaterih srčno-žilnih bolezni predstavljajo običajno višje vsebnosti soli in postopki priprave, ki povečajo količino nasičenih maščobnih kislin v pripravljenih mesnih jedeh in izdelkih.
Priporočila o uživanju mesa
Mesne izdelke naj bi si privoščili le nekajkrat na mesec. Sicer pa nacionalna priporočila svetujejo uživanje rdečega mesa v zmernih količinah, največ dvakrat do trikrat na teden. Priporoča se priprava mesa s kuhanjem, dušenjem, pečenjem brez dodatka maščob (torej v lastnem soku). Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja na jedilnik vključujejo uživanje:
- rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden,
- belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden,
- rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
