Sobotno streljanje v Splitu, v katerem je 25-letnik ubil tri ljudi, še vedno odmeva. Spomnimo, da je Filip Zavadlav sredi belega dne ustrelil tri ljudi, dva sta umrla na kraju, tretji v bolnišnici. Storilec naj bi bil strasten pomorec in se je aprila lani po 14 mesecih na ladji vrnil v Split. Bil je tudi športnik in osvojil več odličij v taekwondoju. Ko se je vrnil z ladje, naj bi trije moški, ki jih je ubil, prihajali na njegov dom in ga izsiljevali zaradi dolga njegovega brata, sicer odvisnika od drog. Septembra naj bi mu tudi grozili z nožem, od takrat pa naj bi bil precej razcepljen.
A kljub hudemu zločinu, ki ga je zagrešil, ima 25-letnik nemalo podpornikov, nekaj med njimi celo tako gorečih, da so ustvarili Facebook skupino "Pravica za Filipa", ki je v kratkem času zbrala več kot 15.000 podpornikov. Ti mu pošiljajo pisma podpore in ga slavijo kot junaka. Mediji so se kmalu razpisali, da gre za skupino, ki podpira trikratnega morilca, med drugim je zanj angažirala znanega hrvaškega odvetnika Branka Šerića, zaradi česar je bila skupina kmalu izbrisana. A ne za dolgo. Že včeraj popoldne se je pojavila nova, ki ima do danes 12.000 članov. Tokrat je skupina zasebna, kar pomeni, da širša javnost ne more spremljati, o čem se pogovarjajo podporniki 25-letnika.
{twitter}https://twitter.com/radiosarajevo/status/1216974567845105664{/twitter}
Tisti, ki dejanje morilca opravičujejo in pravijo, da ga razumejo, pišejo, da je sobotni pokol odraz popolnega zloma posameznika, prepuščenega samemu sebi. 25-letni Filip je odraščal v stresnem okolju, v disfunkcionalni družini, srečal se je tudi z drogo in mafijo, doživljal zlorabe njega in njegove družine in po večletnem maltretiranju prišel do roba in se zlomil.
Vsi vpleteni stari znanci policije
Kot smo že poročali, je 25-letnika, sicer pomorca, policija v preteklosti že obravnavala. Prav tako je obravnavala tudi vse tri ubite. Proti vsem naj bi v preteklosti obravnavali že na desetine kazenskih in prekrškovnih prijav. "Vse osebe, ki so vpletene v primer, so bile s strani policije v preteklosti že preganjane zaradi številnih prekrškov in kaznivih dejanj. Povezanih z nasiljem, drogo, grožnjami, ni pa bilo prijav medsebojnih groženj. Ni bilo prijav, da bi storilec grozil ubitim ali pa ubiti storilcu," so policisti povedali na nedeljski konferenci.
"To ni Hrvaška, kakršno si želimo"
Hrvaški premier Andrej Plenković je ostro obsodil podporo javnosti trojnemu umoru v Splitu in opozoril, da anarhija ni smer, v katero želi iti hrvaška družba. Dodaja, da "nihče ne more vzeti pravice v svoje roke in narediti nekaj mimo zakona. To ne pride v poštev. Takšnih dogodkov ne bi smelo biti, kaj šele, da dobivajo družbeno podporo. Temu moramo reči ne". Plenković je v izjavi dejal, da je tovrsten umor nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi. "Da imamo sredi belega dne ubite tri ljudi, ne glede na to, ali gre za posameznike, ki so nadlegovali, grozili ali izsiljevali. Takšnih stvari ne smemo dovoliti. To ni Hrvaška, kakršno si želimo, to je Hrvaška, kakršno moramo preprečiti."
{embed_youtube}https://youtu.be/qPP6arLJkHg{/embed_youtube}
Sociologa Renato Matić in Sven Marcelić sta med gostovanjem na HRT dejala, da Hrvaška ni divji zahod, kjer pričakujejo, da ljudje po ulici hodijo s puško in težave rešujejo na svoj način. "Tisto, kar je pri tem fascinantno, je odziv državljanov. In s tem imam v mislih zastrašujoč odziv. Mogoče je govoriti o družbeni resničnosti, v kateri je zaupanje v institucije nizko (na Švedskem je zaupanje v državo 70 odstotno, medtem ko na Hrvaškem ni višje od 15 odstotkov) in v kateri ljudje ne pričakujejo, da jim bo obstoječa država v veliko oporo in jih v takšnih situacijah tudi zaščitila. To je tisto, kar bi moralo biti v tem primeru največje opozorilo vsem, ki vodijo državo in se na te podatke preprosto ne odzivajo," je bil jasen Matić.
{embed_youtube}https://youtu.be/cMzCTmHTsRw{/embed_youtube}
"Imamo izjemno nizko zaupanje v institucije, ne le v parlament in politiko, ampak tudi v sodstvo, kar je izredno pomembno poudariti," pa je za HRT povedal Sven Marcelić. "Smo v položaju, ko sodstvo s svojim delom ni uspelo doseči misije za ponovno vzpostavitev reda in splošnega občutka varnosti v družbi. V takšnih primerih se ljudje, žal, zatečejo tudi k umorom. Iz reakcij državljanov je razvidno, da problem obravnavajo, kot da ga znotraj institucij sploh ni mogoče rešiti in tako nekoga, ki je resnično storil hudo kaznivo dejanje, vidijo kot nekakšnega, skoraj romantičnega junaka."
