Žana Vertačnik
Preiskovalci so v maju zaključili več let trajajoča postopka s področja utaje davkov, v okviru katerih so odkrili za več kot 38 milijonov evrov davčnih utaj. Preiskavi med seboj nista povezani, je v izjavi medijem danes poudaril vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi (PU) Ljubljana Martin Rupnik. Kazenski zakonik za očitana dejanja predvideva zaporno kazen od enega do osmih let.
Za 500 milijonov evrov fiktivnih računov
Prva preiskava je imela po Rupnikovih navedbah mednarodne razsežnosti, poleg Italije in Slovenije je bilo v njo vključenih še več evropskih držav. "Nanašala se je na trgovanje z elektronskimi napravami med več gospodarskimi družbami. Skupni znesek izdanih fiktivnih računov za neobstoječe posle gospodarskih družb v vseh vpletenih državah je znašal skoraj 500 milijonov evrov," je predstavil podrobnosti primera in pojasnil, da so osumljeni utajili za okoli dvanajst milijonov evrov davkov. Zaradi zavarovanja ključnih dokazov je bilo v prvi polovici leta 2019 izvedenih več nujnih preiskovalnih dejanj, tudi hišne preiskave v več državah Evropske unije. Na specializirano tožilstvo so podali ovadbo zoper tri slovenske gospodarske družbe in 17 ljudi, med njimi je poleg šestih državljanov Velike Britanije in treh Italije osem naših državljanov. Damjana Slapar Burkat iz Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) je ob tem povedala, da je preiskava potekala pri 15 zavezancih, ki so bili vključeni v dobavno verigo. Ta je bila sestavljena iz družb iz EU, predvsem s Cipra, iz Slovaške, Češke in Poljske, v slovenski dobavni verigi pa so se pojavljala neplačujoča podjetja, več družb kot vmesni členi in na koncu verige družbe, ki so uveljavljale vstopni DDV. "V okviru finančne preiskave je bilo izvedenih dvanajst postopkov odvzema identifikacijske številke za DDV," je med drugim razkrila Slapar Burkatova.
Postopki vedno bolj strokovno zahtevni
Kot je povedal Dragan Obolnar, vodja oddelka za poslovni in javni sektor na Generalni policijski upravi, je policija v letu 2019 podala kazenske ovadbe za 125 kaznivih dejanj davčnih zatajitev, pri katerih je bilo materialne škode za skoraj 31 milijonov evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa za 115 kaznivih dejanj z materialno škodo skoraj 37 milijonov evrov. V zadnjem obdobju obravnavajo največ davčnih utaj na področju DDV, v obsežnejših zadevah pa so zaznane zlorabe zlasti na področjih pridobitve motornih vozil iz tujine, trgovanja z žiti, elektronskimi napravami, olji in mazivi ter odpadnimi kovinami. "V kriminalističnih preiskavah zaznavamo, da organizatorji davčnih utaj uporabljajo za dosego svojih ciljev slamnate direktorje, vključujejo več fizičnih in pravnih oseb, tako slovenskih kot tujih, dokumentarni, finančni in blagovni tok pa vodijo preko več držav in s tem zamegljujejo sledi svojega poslovanja," je pojasnil Obolnar. In poudaril: "Zato so postopki vedno bolj obsežni in strokovno zahtevni, saj se tovrstna kazniva dejanja izvršujejo tudi v okviru organiziranih kriminalnih združb, vedno več zadev je povezanih s tujino, kar podaljša čas preiskav."
Posel z odpadnimi kovinami
V drugem primeru so se vpleteni izognili plačilu 26 milijonov evrov davkov, je nadalje povedal Rupnik. "Ljubljanski kriminalisti smo na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper enajst fizičnih oseb s širšega območja Ljubljane in Domžal zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti." Osumljeni so pristojnemu organu dali lažne podatke ter se tako kot zakoniti zastopniki gospodarskih družb izognili plačilu predpisanih davčnih obveznosti pri odkupu in prodaji odpadnih kovin, je Rupnik razkril podrobnosti. "Prav tako so kot odgovorne osebe gospodarskih družb zlorabili svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem in iz računov gospodarskih družb opravili več neupravičenih gotovinskih dvigov, ki niso bili porabljeni za delovanje gospodarske družbe," je še povedal Rupnik.
Po besedah Slapar Burkatove so tovrstna dejanja povezana zlasti s slamnatimi direktorji in z dvigovanjem visokih zneskov gotovine z računov družb. "Ne gre torej toliko za zlorabo na področju DDV," je povedala in dodala, da gre predvsem za izplačevanje gotovine, ki kasneje služi za plačevanje dela na črno. S tem se zgubi sled denarnega toka in obstaja verjetnost, da se ta gotovina uporablja tudi za druga kazniva dejanja," je še dodala.
