Sodišče je danes potrdilo kazen leto in 10 mesecev zapora, ki jo bo Vito Verstovšek odslužil z delom v splošno korist. Predobravnavni narok v tej zadevi je bil danes na mariborskem okrožnem sodišču sklican tudi za nekdanjo predsednico uprave propadle mariborske banke Romano Pajenk, a se je opravičila.
Očitki se nanašajo na po prepričanju specializiranega državnega tožilstva sporno kreditiranje Avtotehne v letih 2009 in 2010, s katerim naj bi ta pridobila 17,6 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Podrobnosti na današnjem predobravnavnem naroku za Verstovška niso predstavljali, saj sta obramba obtoženega in tožilstvo sklenila sporazum o priznanju krivde za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, po katerem je bila za Verstovška predlagana kazen eno leto in 10 mesecev zapora ter stranska denarna kazen v višini 5000 evrov. Pri tem je bilo v dogovoru predvideno, da se zaporno kazen odsluži v roku treh let z delom v splošno korist, pri čemer se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela.
Sodnik Boštjan Polegek je soglašal s sporazumom, saj ocenjuje, da ta glede na dokazno gradivo ni sporen. Za očitano kaznivo dejanje je sicer možno izreči kazen do osem let zapora, a je med drugim upošteval časovno odmaknjenost dejanja in dejstvo, da ni šlo za neposredno premoženjsko korist za obtoženega, temveč pravno osebo. Po sodnikovih ocenah bo namen sankcioniranja v tej zadevi povsem dosežen, tudi če se kazen izvrši z delom v splošno korist.
Zagovornik obtoženega Marcel Zazijal je sodišču predlagal oprostitev plačila denarne kazni, saj da ima obtoženi na pokojnini že rubež, prav tako naj ne bi imel nobenega premoženja in bi lahko zato ta kazen ogrozila njegovo preživljanje. Po besedah okrožne državne tožilke Ksenije Bukovac so to upoštevali že pri določanju višine kazni, sodnik pa je ob potrditvi tudi te stranske kazni izpostavil, da je predlagano obročno plačilo.
Skupni stroški kazenskega postopka znašajo nekaj manj kot 10.000 evrov, sodišče pa je njihovo poplačilo naložilo obtoženim po petinah.
V zadevi je namreč pet obtoženih. Nekdanja članica uprave Probanke Milana Lah in nekdanji predsednik uprave Avtotehne Jordan Kocjančič sta prav tako sklenila s tožilstvom sporazum o priznanju, ki ga je sodišče potrdilo novembra lani. Lah je prejela kazen deset mesecev zapora, ki ga bo odslužila z družbeno koristnim delom. Kocjančiču pa je sodišče odredilo leto dni pogojnega zapora s preskusno dobo treh let ter 10.000 evrov denarne kazni.
Soobtožena sta še nekdanja prva dama Probanke Romana Pajenk in nekdanji izvršni direktor družbe CPL Alojzij Kramljak. Obtožnica namreč vključuje tudi sporno kreditiranje omenjenega podjetja v višini osem milijonov evrov.
Verstovšek je decembra v drugi zadevi po sklenjenem sporazumu s tožilstvom priznal tudi nesmotrno kreditiranje Medaljona in Zlate monete, za kar so bili obtoženi štirje nekdanji vodilni v pred dobrim desetletjem likvidirani Probanki. Tudi v tem primeru so jo odnesli z delom v družbeno korist. Verstovška za to zadevo po pravnomočnosti sodbe čaka 840 ur dela.
