Četverica nekdanjih vodilnih v pred dobrim desetletjem likvidirani Probanki je po sklenjenem sporazumu s specializiranim državnim tožilstvom na mariborskem sodišču priznala nesmotrno kreditiranje Medaljona in Zlate monete, družb, preko katerih so obvladovali banko. Za več kot devetmilijonsko oškodovanje so jo odnesli z delom v družbeno korist.
Nekdanja prva dama Probanke Romana Pajenk, njena takratna člana uprave Vito Verstovšek in Milana Lah ter eden od direktorjev Peter Lobnik, ki ga je Pajenk občasno pooblastila za zastopanje, so sklenili sporazume s tožilstvom in priznati očitke o zlorabi položaja, potem ko so bili vsi, razen Verstovška, v preteklosti že obsojeni za različna kazniva za zlorabe položaja ali poslovne goljufije v povezavi s propadlo mariborsko banko.
Obtožnica, ki jo je zastopal specializirani tožilec Luka Moljk, jih je bremenila zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu, potem ko so v letih 2008 in 2009 odobrili več kreditov finančnima skladoma Medaljon in Zlata moneta, ki sta pripadala prav krogu ljudi okoli banke in z njo povezanih družb.
Medaljonu so tako s petimi krediti pridobili veliko premoženjsko korist v višini skoraj šest milijonov evrov, Zlati moneti pa s prav tako petimi krediti 3,67 milijona evrov, čeprav nobena od obeh družb ni izpolnjevala pogojev za pridobitev posojil, ta pa tudi niso bila ustrezno zavarovana. Posojila banki, ki je bila pozneje prenesena na slabo banko in nato likvidirana, niso bila nikoli povrnjena.
Vsi štirje obtoženi so bili v zameno za priznanje obsojeni na zaporne kazni, ki pa jih ne bodo rabili odslužiti, če bodo v treh letih opravili družbeno-koristno delo. Ker je sodeloval pri vseh desetih kreditih, je bil na najvišjo kazen, leto in dva meseca, obsojen Verstovšek, ki ga čaka 840 ur dela, Pajenk in Lobnik sta bila obsojena na leto in mesec dni zaprta oziroma na 780 ur dela v korist družbe, Milana Lah pa je bila za sodelovanje pri enem kreditu obsojena na štiri mesece zapora oziroma 240 ur dela.
Slednja je bila že prejšnji teden na podobno alternativno kazen obsojena tudi zaradi kreditiranja Avtotehne in družbe CPL, kjer sta sicer prav tako obtožena Pajenk in Verstovšek, pa tudi nekdanji izvršni direktor družbe CPL Alojzij Kramljak. Nekdanji prvi mož Avtotehne Jordan Kocjančič je tudi priznal očitke za pomoč pri zlorabi položaja, sodišče pa ga je obsodilo na leto dni pogojnega zapora in 10.000 evrov denarne kazni, ostalo trojico pa predobravnavni naroki še čakajo.
Vsi danes obsojeni si bodo morali razdeliti tudi stroške sodnega postopka, ki pa niso majhni, saj je bilo za potrebe postopka, še preden so se odločili priznati, izdelano izvedensko mnenje ekonomista Mihe Podbevška, ki je stalo kar 14.500 evrov. Z izjemo Milane Lah so vsi že v pokoju, kljub sicer lepim pokojninam pa dejansko prejemajo po okoli 900 evrov, saj gre večina denarja v izvršbo po odškodninskih tožbah.
