KRONIKA

Sodnikov hiter tempo s Kavaškim klanom

Vesna Lovrec Vesna Lovrec
23.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
28.12.2022-Sodišče-obtoženi Blaž Kadivec
Tomaž Skale

Okrožni sodnik ljubljanskega sodišča Tomaž Bromše jutri na zatožni klopi pričakuje celo falango obtoženih, domnevno vpletenih v tako imenovano slovensko celico Kavaškega klana, na čelu katere je bil po zatrjevanju tožilstva Klemen Kadivec, dokler ga niso novembra 2019 aretirali zaradi poskusa ugrabitve Žarka Tešanoviča in ugrabitve kasneje umorjenega Danijela Božića, ki ju je Kavaški klan povezoval z izginotjem poldrugi milijon vrednega kokaina pri enem od članov klana.

V priporu jih je dvanajst

Poleg Kadivca bo Bromše sojenje pričel še za 14 obtoženih iz slovenske verige razvpitega črnogorskega klana, ki so jo kriminalisti dokončno razbili maja 2021. S procesom se zelo mudi, saj si na sodišču, še posebej pa na tožilstvu, ne želijo situacije, da bi se obtoženi, pri katerih obstaja ponovitvena nevarnost in celo begosumnost, branili s prostosti. To se bo namreč zgodilo, če sodnik prvostopenjskega sojenja ne bo sklenil do 29. oktobra, saj bosta takrat pretekli dve leti od tega, ko je tožilec Jože Levašič s specializiranega državnega tožilstva zoper hudodelsko združbo vložil obtožnico. Za zapahi pripora in v hišnem priporu jih na jutrišnji pričetek sojenja čaka dvanajst, trije so na prostosti.

Tempa, kakršnega tožilstvu, obtoženim in njihovim zagovornikom narekuje sodnik Bromše, na slovenskih sodiščih ni bilo videti že dolgo, če sploh kdaj. Do 19. maja je sodno dvorano z nekaj prekinitvami rezerviral za torke, srede, četrtke in petke, ob čemer se samo od sebe postavlja vprašanje, ali bodo odvetniki, sploh tisti, ki imajo pisarno z manj zaposlenimi ali v njej delajo sami, še lahko delali na kakšnem drugem primeru.

Mimogrede omenimo, da je Bromše sodnik od aprila 2017, pred tem pa je najmanj deset let tudi sam delal kot odvetnik, zato nas je zanimalo, ali je sodišče vzelo v uvid, kaj lahko za manjše odvetniške pisarne predstavlja tako intenziven tempo sojenja v konkretnem primeru. "Za vprašanje glede organizacije dela zagovornikov predlagamo, da ga naslovite nanje," so se odzvali na ljubljanskem okrožnem sodišču, intenziteto razpisanih narokov pa pričakovano utemeljili z razlago, da gre v primeru Kavaški klan za priporno zadevo, kjer je skladno z zakonom potrebno postopati posebno hitro. "Zakon ne omejuje števila narokov, ki se lahko izvajajo v obdobju enega tedna ali meseca," je še pojasnila tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča Mateja Jazbec.

Odvetnica zaradi časovne stiske prosila za razrešitev

In kaj o tem menijo zagovorniki obtoženih? "Trenutni razpored razpisanih narokov odpira vprašanje, ali bo pravica do obrambe, ki zajema tudi pravico do kakovostne obrambe, s takšnim procesnim vodstvom kršena. Pri razumevanju pravic, ki jih ima sleherni obdolženec v kazenskem postopku, je ključno, da sodišče pri vodenju postopka ne ravna na način, da je obdolženec le objekt, temveč subjekt postopka - oseba, ki ima široko možnost obrambe. Številčnost trenutno razpisanih narokov na tej točki postopka vzpostavlja dvom, ali bo pri tako zastavljenem vodenju glavne obravnave ta pravica dosledno spoštovana," razmišlja odvetnica Monika Poje, ki v procesu brani priprtega Dragana Todorovića. Obenem odvetnica opozarja, da poleg pravice do obrambe obdolženih ne gre spregledati niti vprašanja, ali bodo zagovorniki ob takšnem tempu razpisanih narokov v eni sami zadevi sploh še imeli objektivno možnost opravljati delo tudi v drugih nujnih, torej pripornih zadevah, ki jih imajo.

Da to ne bo mogoče, je že ugotovila odvetnica Maksimilijana Klinc Mlakar, ki je prek brezplačne pravne pomoči branila Danijela Mišljenovića. Ta si je bil v zadnjem hipu primoran poiskati novega zagovornika, saj je odvetnica sodišče prosila za svojo razrešitev, česar za Večer ni želela komentirati, sodišče pa nam je odgovorilo, da je doslej edina, ki je v zadevi Kavaški klan prosila za razrešitev.

Kje se je časovno zapletalo

Poročali smo že, da je ljubljansko okrožno sodišče v zadevi Kavaški klan izgubilo preveč časa. Tožilstvo je zahtevo za uvedbo sodne preiskave vložilo že na pripornih narokih 15. maja 2021. Tri mesece kasneje je sodišče preiskavo uvedlo, sklep o tem pa je postal pravnomočen 8. oktobra 2021. Tožilec Levašič je obtožnico zoper domnevne člane Kavaškega klana vložil 29. oktobra istega leta, zagovorniki vpletenih so zoper njo ugovarjali, zunajobravnavni senat ljubljanskega sodišča pa si je za odločanje o ugovorih vzel debelih deset mesecev časa, saj je obtožnica postala pravnomočna šele 22. avgusta lani.

Nerodna je bila tudi odločitev, da je bil spis z delovnim naslovom Kavaški klan sprva dodeljen eni najbolj obremenjenih sodnic na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišču, Dejani Fekonja. Sodnica je že decembra 2021 predsedniku sodišča Marjanu Pogačniku predlagala, da ji odvzame primer, saj je med drugim sodila v zelo obsežni korupcijski zadevi, kjer so ortopedi prejemali podkupnine. Pogačnik je bil eno leto za njene prošnje gluh, v začetku lanskega decembra pa je presenetila novica, da je bil Fekonji primer Kavaški klan odvzet in dodeljen sodnici Mojci Kocjančič, ki pa se je izločila, saj je sodelovala v določenih preiskovalnih dejanjih v tej zadevi. Pogačnik je po izločitvi Kocjančičeve zadevo nato dodelil sodniku Bromšetu, ki se je zakopal v spis in že konec decembra pričel s predobravnavnimi naroki. Izpeljal jih je hitro, o kupu predlogov obrambe, katere dokaze naj sodišče izloči, pa zaradi njihovega obsega še ni odločil. Naznanil je, da bo o njih presojal sproti, na sojenju, zaradi česar je marsikdo v pravnih krogih začudeno dvignil obrvi, saj je tako vodenje postopka neobičajno, obrambi pa da je bila zaradi pomanjkanja sklepa o odločitvi glede dokazov pred pričetkom sojenja odvzeta pravica do morebitne pritožbe. Ker predsednik senata spisa ni "prečistil" pred pričetkom sojenja, se postavlja vprašanje o smiselnosti njegove poteze, saj če se bo zgodilo, da bo predsednik senata oziroma sodni senat med sojenjem o nekem dokazu presodil, da je ta v spisu nezakonito, se bo moral zaradi "okuženosti" izločiti iz primera, zadevo Kavaški klan, v kateri poteka tako intenzivna bitka s časom, pa bodo morali vrniti na začetek.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?