V Sloveniji letno iščemo od 400 do 600 pogrešanih oseb, od tega je dve tretjini odraslih, preostali so mladostniki in otroci. Po podatkih policije je trenutno v naši državi 237 pogrešanih ljudi. Pri nas so najstarejši primer pogrešane odrasle osebe zabeležili leta 1957, najstarejši primer pogrešanega otroka pa leta 1996. Po podatkih AMBER Alert Europe, mednarodne nevladne fundacije, ki pomaga pri reševanju pogrešanih otrok, vsako leto v Evropi pogrešajo 600 tisoč oseb, polovica je otrok.
Da je področje iskanja pogrešanih zelo pomembno za Slovenijo, saj gre za eno najbolj kompleksnih področij policijskega dela, dokazuje dejstvo, da je Slovenija kot predsedujoča Svetu EU med prednostne naloge dela uvrstila prav področje pogrešanih oseb, še posebej otrok. Zato se je v organizaciji slovenske policije danes v Ljubljani pričela mednarodna konferenca na to temo, ki bo potekala še jutri. Na njej sodeluje več kot 70 udeležencev iz 20 držav Evropske unije, z Zahodnega Balkana in iz Kanade.Poleg policijskih strokovnjakov na konferenci sodelujejo tudi predstavniki Interpola, Europola, Frontexa in Cepola, bavarske policije, Policijske akademije iz Zagreba in Spodnje Saške v Nemčiji. Prisotni so tudi predstavniki vrhovnega državnega tožilstva in organizacij, kot so Tom telefon, Planinska zveza Slovenije, Unicef in Ključ ter tuji Österreich findet euch in Locate International. Srečanje poteka pod okriljem mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe, ki deluje v okviru delovne skupine za kazenski pregon Sveta EU, in v sodelovanju z AMBER Alert Europe.
Foto:Policija (foto:)
Mnogi pogrešani več let
Na konferenci ugledni predavatelji, ki raziskujejo sedanje in prihodnje smeri delovanja pri obravnavi pogrešanih oseb, s svojimi predstavitvami omogočajo premislek o opravljenem delu. Obravnavajo različne operativne in druge vidike iskanja pogrešanih oseb, saj dolgoročni cilj na tem področju ostaja skupni evropski pristop pri obravnavi pogrešanih oseb, predvsem pogrešanih otrok. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v včerajšnjem uvodu v konferenco, ki ni odprta za širšo javnost, poudaril, da iskanje oziroma preiskava v zvezi s pogrešanimi osebami pomeni eno najbolj pomembnih policijskih nalog. "Gre za izjemno občutljivo temo, ne le za tistega, ki je pogrešan, temveč tudi za njegove svojce, prijatelje. Pred to konferenco sem bil seznanjen s številkami pogrešanih oseb v evropskem prostoru in moram reči, da sem bil šokiran, kako veliko je to število. Mnogi pogrešani so sicer najdeni v nekaj urah, predvsem otroci in starejši, kar nekaj oseb pa ostane pogrešanih leta in leta in to pomeni hudo travmo za njihove domače in prijatelje. Za policijo, ki ne najde teh oseb, pa to predstavlja nekakšno temno liso. Zato je ta konferenca zelo pomembna za izmenjavo izkušenj, uporabo novih orodij in izmenjavo teh orodij ter za še boljše sodelovanje z agencijami, ki so danes tukaj. Vse to bo lahko pripomoglo k hitrejši izmenjavi informacij o pogrešanih osebah in hitrejši najdbi teh oseb," je poudaril minister Hojs, predsedujoči Svetu EU za notranje zadeve.
Zelo pomembno delo
Frank Hoen, ustanovitelj in predsednik AMBER Alert Europe, ki je mednarodna nevladna fundacija, ki pomaga pri reševanju pogrešanih otrok in povezuje policijske strokovnjake z javnostjo po vsej Evropi, se je zahvalil Sloveniji, da je kot prva izmed držav članic EU med prednostne naloge svojega predsedovanja postavila prav področje iskanja pogrešanih oseb in na to izjemno pomembno problematiko opozorila Svet EU. "Zato smo izjemno hvaležni slovenskemu predsedstvu za to pomembno odločitev, saj Evropa po tej konferenci ne bo nikoli več enaka, nikoli več ne bomo pozabili na to delo, ki je ključnega pomena. Zato sem prepričan, da bomo po tej konferenci lahko rekli, hvala, Slovenija," je dejal Hoen.
24- oziroma 48-urni rok za prijavo pogrešanega je mit
Eno od pomembnih področjih, ki se jih bodo dotaknili strokovnjaki na tej konferenci, je tudi delo z mediji oziroma komunikacija z javnostjo ob pogrešanih osebah, je poudaril minister Hojs. V preteklosti se je namreč pri nekaterih primerih izkazalo, da so policisti, še posebej portugalski, angleški in drugi ob izginotju angleške deklice Madeleine, neprimerno oziroma celo napačno ravnali v komunikaciji z mediji, s pomočjo katerih bi lahko deklico iskali. "V Sloveniji obstaja zavest, da ko je neka oseba pogrešana in je o tem obveščena policija, glede na to, da smo relativno majhna država, se o tej pogrešani osebi na primeren način obvesti medije oziroma slovensko javnost, ki pomagajo pri iskanju. To se je izkazalo za zelo dobro v primerih iskanja ranljivih skupin, kot so otroci in starejši, saj so bili potem mnogi pogrešani hitro najdeni," je dejal Hojs. Miklič pa je dodal, da je iskanje pogrešanih oseb v začetku težavno, saj gre za veliko neznank in se je treba iskanja pravilno lotiti. "V slovenski policiji, tudi ob pogovoru s kolegi iz tujine, ugotavljamo, da se že leta bojujemo z dvema mitoma, ki veljata v javnosti, a sta povsem napačna. Prvi je ta, da naj bi obstajal 24- oziroma 48-urni rok, po katerem naj bi šele svojci ali prijatelji prijavili pogrešano osebo. To ni res in nikoli ni držalo, saj vse policije stremimo k temu, da se pogrešano osebo prijavi čim prej, da se jo začne iskati. Drugi mit, ki je prav tako napačen, je, da se vse pogrešane osebe same vrnejo domov in da se ne splača ukvarjati z njimi. Policijska praksa je pokazala, da se približno tretjina pogrešanih oseb vrne sama domov, tretjino najdejo svojci, prijatelji ali drugi ljudje, več kot tretjino jih najde policija, deset odstotkov pa se konča tragično, s smrtjo, lahko gre za samomor, naravno smrt ali pa kaznivo dejanje. Zato je zelo pomembno, da pogrešane osebe iščemo tudi s pomočjo medijev, da dosežemo čim več ljudi, saj so ljudje naše oči in ušesa," je dejal Miklič.
