Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje Anji Repnik Berša, obtoženi, da je 29. maja 2022 v družinski hiši v Valvasorjevi ulici v Mariboru z nožem do smrti zabodla svojega moža Lulzima Beršo. Obravnava pred senatom, ki ga vodi sodnica Nina Grdinić, je prinesla pomemben procesni preobrat. Senat je ugodil dokaznemu predlogu tožilstva ter odredil soočenje izvedencev, saj sta si strokovni mnenji o tem, ali je bila obdolžena v času dejanja prištevna, povsem nasprotni.
Okrožna državna tožilka Nevenka Berdnik Anji Repnik Berša očita kaznivo dejanje uboja. Po obtožnici naj bi se zakonca tistega večera okoli 22. ure sprla v pritličju hiše v Valvasorjevi ulici, med sporom pa naj bi obdolžena pograbila nož in moža enkrat zabodla v prsni koš. Lulzim Berša je po vbodu še sedel v avtomobil in skušal priti do bolnišnice, a je med vožnjo izgubil moč, trčil najprej v kombi, nato še v drevo in umrl.
Obdolžena se brani, da moža ni hotela ubiti, temveč da je ravnala v samoobrambi. Trdi, da jo je mož, ki je bil v preteklosti do nje nasilen in mu je bila izrečena prepoved približevanja, tistega večera davil, ji grozil z odvzemom hčerke ter celo dejal, da ji bo nerojenega otroka "izrezal iz trebuha".
Diametralno nasprotni izvedenski mnenji
Jedro sodnega postopka ostaja vprašanje psihičnega stanja obdolžene v času dejanja. Prvotno postavljeni sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Peter Pregelj je ocenil, da je bila njena sposobnost razumevanja in obvladovanja ravnanja zaradi prilagoditvene motnje sicer zmanjšana, vendar ne bistveno. Po njegovi oceni je bila torej prištevna.
Na predlog zagovornika obdolžene, odvetnika Mihe Žinkoviča, je sodišče pridobilo še drugo izvedensko mnenje. Izdelali sta ga psihiatrinja dr. Ilonka Vučko Miklavčič in klinična psihologinja dr. Sana Čoderl Dobnik, ki sta pri obdolženi ugotovili več duševnih motenj - prilagoditveno motnjo, akutno stresno reakcijo, posttravmatsko stresno motnjo, odvisnostno osebnostno strukturo in sindrom trpinčene osebe. Izvedenki sta ocenili, da obdolžena zaradi kombinacije teh motenj v času dejanja ni bila prištevna.
Zaradi nasprotujočih si izvedenskih mnenj je tožilka Berdnik sodišču predlagala soočenje izvedencev. "Dokaznemu predlogu se ugodi. Gre namreč za diametralno nasprotni mnenji o vprašanju, ki je bistveno za ta postopek," je odločil senat. Soočenje bo omogočilo neposredno strokovno razpravo med izvedenci in senatu olajšalo presojo, katera strokovna argumentacija je prepričljivejša.
Travmatolog o poškodbah obdolžene
Današnja obravnava se je sicer začela z zaslišanjem sodnega izvedenca travmatološke stroke Miroslava Batište, ki je na podlagi izvidov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ocenjeval poškodbe obdolžene. Iz medicinske dokumentacije izhaja, da je imela ob pregledu vidne odrgnine na podlahti, nadlahti in obrazu ter udarnino oziroma poškodbo zaradi pritiska na vrat. Batišta je pojasnil, da je poškodba na vratu lahko nastala tudi zaradi davljenja.
Na vprašanje tožilke, ali lahko deset sekund trajajoče davljenje povzroči izgubo zavesti, je odgovoril pritrdilno. "Deset sekund je že veliko. Pretok krvi se lahko ustavi in osebi se lahko zvrti," je pojasnil. Za obrambo je bil posebej pomemben njegov odgovor na vprašanje, ali mora biti pri močnem davljenju nujno vidna poškodba vratu. "Ni nujno. Če s prstom pritisnete na žilo ali sapnik, ni treba, da ostanejo vidne posledice," je odgovoril izvedenec.
Na prostor za priče sta nato stopila kriminalista Gordan L. in Marko V., ki sta opravila zaslišanje osumljene. Prvi je pisal zapisnik, drugi je z obdolženo vodil razgovor. Nobeden od njiju se ni spomnil, da bi Anja Repnik Berša na policijskem zaslišanju izrecno omenila grožnjo, da ji bo mož nerojenega otroka izrezal iz trebuha. Spomnila sta se, da je govorila o grožnjah z odvzemom otrok in o tem, da jo bo spravil v psihiatrično ustanovo.
Preiskovalca sta potrdila, da je zaslišanje trajalo dlje časa, saj je obdolžena podrobno opisovala dogajanje v zadnjih letih njunega odnosa, grožnje in nasilje, ki naj bi ga mož izvajal nad njo. "Povedala je, da je imel nož v roki najprej mož in da ji ga je dal v roke, nakar ga je ona odložila in nato s pulta vzela drugi nož, ga spet odložila in potem se je zgodilo. Spomnim se, da je rekla, da je zaprla oči in ga zabodla," je pričal Gordan L.
Obdolžena se zagovarja, da se je mož dvignil nad njo, ona pa se je branila in zamahnila z nožem. Čeprav v policijskem zapisniku nikjer ne piše, na kakšen način je zamahnila proti Berši, sta oba kriminalista med pričanjem z roko pokazala, v kakšnem položaju naj bi jo držala. Njuno pričanje se ni skladalo z verzijo obdolžene, zato je odvetnik Žinkovič zahteval pojasnilo, od kod jima ta podatek. "Ste jo vprašali, kako je držala nož?" je zanimalo zagovornika. Nobeden od kriminalistov ni mogel prepričljivo pojasniti, od kod jima podatek o načinu zamaha. Omenila sta, da tako sklepata po poteku rane oziroma informacijah iz sodne obdukcije.
Ne le odvetnik, tudi predsednica senata se je čudila, da kriminalista pričata o položaju roke obdolžene, čeprav v zapisniku o njenem zaslišanju o tem ni niti besede. "Kaj vam je rekla obdolžena?" je Žinkovič ponovno vprašal kriminalista Marka V., ki je obdolženo še pred zaslišanjem obravnaval na kraju dogodka. "Na kraju je rekla, da se je sprla z možem, pograbila nož in zamahnila. Zdaj, od kod imam, da je zamahnila od zgoraj navzdol, ne vem. Mislim, da mi je to na kraju povedala, ne vem, kako bi to drugače vedel," je odgovoril preiskovalec.
Sojenje se bo nadaljevalo 29. junija, ko naj bi se pred senatom prvič neposredno soočili psihiatrični izvedenci z diametralno nasprotnimi ocenami prištevnosti obdolžene.
