Osemletni deček iz ameriške zvezne države Pensilvanije se je decembra odpravil na sankanje, pri čemer je padel skozi led v bližnje jezero. Pod ledeno vodo je preživel med 147 in 177 minut. Reševalci so ga iz vode potegnili brez srčnega utripa in s telesno temperaturo, ki je znašala zgolj sedem stopinj Celzija. Kljub ekstremnim okoliščinam je deček popolnoma okreval in postavil nove mejnike v moderni medicini.
Zunanja temperatura je v času nesreče znašala približno tri stopinje Celzija pod ničlo. Starši so opazili sledi sani, ki so vodile od dvorišča do luknje v ledu na jezeru, in takoj poklicali pomoč. Reševalci so po prihodu na kraj dogodka in iskanju z mrežo dečka potegnili na suho ter takoj začeli z oživljanjem. Oživljanje so neprestano izvajali več kot eno uro med prevozom v bolnišnico, poroča ameriški New York Post. Ob tem so reševalci dobili strogo navodilo, naj dečkovega telesa ne poskušajo ogreti.
Ekstremna podhladitev ohranila vitalne organe
Zdravniki pojasnjujejo, da je dečka pri življenju ohranila prav ekstremna podhladitev. Nizka telesna temperatura je močno upočasnila njegov metabolizem in zmanjšala potrebo možganov po kisiku. To je ohranilo njegove organe do trenutka, ko so zdravniki v zdravstvenem centru lahko ponovno vzpostavili krvni obtok.
Drugi ključni dejavnik preživetja predstavlja tako imenovani potapljaški refleks sesalcev. Gre za fiziološki odziv telesa na potopitev v hladno vodo. Telo ob stiku s hladno vodo samodejno upočasni srčni utrip in preusmeri kri iz okončin proti vitalnim organom, kot sta srce in možgani, da s tem prihrani energijo. Zdravnica Katherine Martien, specialistka za nevrološki razvoj na pediatričnem oddelku bolnišnice Massachusetts General, pojasnjuje, da hladnejša voda okrepi ta refleks, kar izboljša ohranjanje tkiv in poveča možnosti za preživetje. Otroci imajo v takšnih primerih večje možnosti za preživetje, saj se njihova telesa zaradi manjšega deleža maščobe v ledeni vodi ohladijo bistveno hitreje kot telesa odraslih.
Aparat ECMO omogočil postopno segrevanje
V bolnišnici so zdravniki dečka priključili na napravo za zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO). Ta postopek je omogočil, da so njegovo kri zunaj telesa obogatili s kisikom in jo zelo počasi segrevali. S tem so zaščitili možgane in druge organe. Ko je dečkovo telo doseglo varno temperaturo, je njegovo srce ponovno začelo utripati.
Deček je po desetih urah na napravi ECMO odprl oči. Trideseti dan po nesreči je lahko ponovno samostojno premikal okončine, povrnili pa so se mu tudi vid, sluh in sposobnost požiranja. Zdravniki so ga po 59 dneh odpustili na nevrološko rehabilitacijo. Šest mesecev kasneje je deček samostojno stal, vozil tricikel, jedel mehko hrano in izgovarjal kratke ukaze. Kasnejše preiskave so potrdile, da je deček popolnoma okreval in da nesreča ni pustila nobenih trajnih nevroloških poškodb. Ta medicinski primer postavlja nove temelje za reševalne protokole in pristope zdravnikov k nevrološkemu okrevanju pacientov, ki so dolgo časa preživeli brez kisika.
