Množični pretep: Brce, udarci in klofute

Petim Romom iz okolice Kočevja, vpletenim v množični pretep oktobra 2020 pred poslovalnico Deželne banke Slovenije v Kočevju, katerega povod so bile stare zamere med dvema romskima družinama, bo danes na ljubljanskem okrožnem sodišču izrečena sodba. V pretepu, po katerem je policija imela kar veliko dela, da je ugotovila, kakšna je bila vloga obtoženih, se je namreč brcalo, boksalo, lasalo in klofutalo. V incident je bilo vpletenih devet ljudi, pet jih je bilo lažje poškodovanih, eden huje.

Na zatožni klopi se je znašlo šest članov ene romske družine in eden iz druge. Dvajsetletni Aleks Grm je krivdo priznal lani poleti in bil obsojen na pogojno kazen. Med obtoženimi pa so ostali njegova mama, oče, teta in dva strica. Ljubljanski okrožni tožilec Matej Peterca je obtoženim, Milošu Kovačiču, ženinemu bratu in sestri Milošu in Nastji Grm ter njenemu partnerju Niku Šarkeziju, ki so bili že večkrat kaznovani na pogojne in tudi zaporne kazni, za kazniva dejanja nasilništva predlagal izrek zapornih kazni, za obtoženo Tatjano Grm, Kovačičevo ženo, ki do zdaj še ni bila kaznovana, pa je predlagal pogojno kazen. Obtoženega Roberta Bartola iz "nasprotnega romskega tabora" ob izreku zaključnih besed zaradi bolezni ni bilo na sodišče, zato je sodni senat pod vodstvom predsednice sodnice Katarine Gabrijel Muhič njegov kazenski postopek izločil iz sojenja ostalim obtoženim in mu bodo sodili posebej.

Za obrambo kazni močno pretirane

Tožilec Peterca je za obtoženega Miloša Grma, ki naj bi imel največjo vlogo v omenjenem pretepu, dejanje pa je po mnenju izvedenca psihiatrične stroke storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ob preklicu pogojne kazni predlagal enotno kazen tri leta in osem mesecev zapora, za Miloša Kovačiča je predlagal dve leti in štiri mesece zapora, za Nika Šarkezija leto in devet mesecev zapora, za Nastjo Grm dve leti in osem mesecev zapora, za Tatjano Grm pa pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Tožilec je za Miloša Grma do pravnomočnosti sodbe predlagal tudi podaljšanje hišnega pripora. V svoji kratki sklepni besedi je Miloš Grm prosil sodišče, naj ga spusti iz hišnega pripora, saj imata doma s partnerko nekajmesečni dvojčici in ju zaradi hišnega pripora ne more peljati niti k zdravniku oziroma na obvezno cepljenje. Obramba obtoženih je v svojih sklepnih besedah izpostavila, da obtoženim ni mogoče očitati storitev kaznivih dejanj nasilništva, temveč le povzročitev lahke telesne poškodbe, zato so se jim zdele predlagane zaporne kazni za večino obtoženih, ki jih je predlagal tožilec, močno pretirane.

Žrtve so se maščevale svojim napadalcem

Miloš Kovačič, Tatjana Grm, Miloš Grm, Nastja Grm, Niko Šarkezi in Robert Bartol so ves čas krivdo zanikali oziroma na sodišču povedali vsak svojo zgodbo. V vrsti pred banko naj bi bilo počilo zaradi starih zamer med dvema skupinama Romov, domnevno zaradi napada s koli in sekirami nekaj mesecev prej, zaradi česar so se takratne žrtve sedaj maščevale napadalcem, trdi tožilstvo. Med njimi je bil tudi Žiga Bartol, osrednja tarča oktobrskega napada. Moški so ga obkrožili, eden ga je s pestjo "položil" na tla, nakar so ga brcali in pretepali. Žigova mama Gordana Šarkezi je sina skušala zaščititi s svojim telesom, večkrat je legla nanj, a so jo vsakič zvlekli stran. Aleks Grm jo je s pestjo, v kateri je imel skrit oster predmet, udaril v nos, poškodovano je imela tudi ličnico, ena od žensk jo je še lasala. Huje jo je odnesel njen sin Žiga, ki naj bi ga bil Miloš Grm za konec z držalom sekire celo večkrat udaril po telesu in glavi. A s tem spopada še ni bilo konec. Ko je Žigov oče Robert Bartol med vožnjo mimo na tleh zagledal okrvavljenega sina, je z VW polom zapeljal med napadalce, pri čemer je zbil Tatjano Grm in še dva udeleženca, ustavila ga je šele bančna stavba. Miloš Grm ga je zvlekel iz avta, po katerem je večkrat udaril z debelo palico, nato pa se z njo spravil še nad Bartola.