Elizabeta Planinšič
"Ne vem" in "ne spomnim se" - to sta bila na nadaljevanju sojenja na mariborskem sodišču najpogostejša odgovora nekdanjih uslužbenk Nove KBM, ki so se ukvarjale s posojilom te banke, odobrenim Moneri, podjetju Mateja Raščana. A takšne odgovore je razmeti, saj je šlo za dogajanje v letu 2008, vse tri danes zaslišane uslužbenke pa so bile nazadnje zaslišane v sodni preiskavi spomladi leta 2017, torej pred petimi leti.
Na zatožno klop so zaradi obtožnice specializiranega tožilstva sedli nekdanja vodilna v Novi KBM Matjaž Kovačič in Manja Skernišak - obtožena sta zlorabe položaja - ter nekdanji lastnik Dela Revij Matej Raščan, ki mu tožilstvo očita pomoč pri zlorabi položaja. Gre za dva posla banke z Raščanovim podjetjem Monera, s katerima naj bi bila Kovačič in Skernišakova Raščanu pomagala pridobiti veliko premoženjsko korist, denar pa naj bi bil namenjen za nakup delnic družbe Delo Revije. Prvi očitek se nanaša na odobritev domnevno neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri leta 2008 v višini 7,5 milijona evrov, drugi pa na sklenitev dogovora za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov.
Ni bilo vplivov ali pritiskov
Iztrok Krumpak, specializirani državni tožilec, je prepričan, da Monera v času odobritve bančnega posojila ni bila plačilno sposobna, ob sklenitvi pogodbe za delnice Proinvestments pa Raščan sploh ni bil njihov lastnik. Vsi trije obtoženi, ki očitke tožilstva zavračajo kot nesmiselne in neutemeljene, trdijo, da sta bila tako kredit banki kot posel z delnicami Proinvestmentsa v celoti poplačana, banka naj bi bila s posloma celo zaslužila. Ob tem poudarjajo, da banka v pravnomočno zaključenem stečaju Monere ni prijavila nobene terjatve.
Tako skrbnica računov v primeru Monere Mojca Radolič kot njej nadrejena Danijela Atelšek, v spornem času vodja bančnega oddelka za sodelovanje z velikimi in srednjimi podjetji, in tudi direktorica sektorja gospodarskih družb Anita Okretič pa so sodišču zatrjevale, da na njihove odločitve ni vplival nihče iz vodstva banke, nihče ni pritiskal nanje in da postopek v tem primeru ni v ničemer odstopal od običajnega. Sodnico Karmen Krajnc je predvsem zanimalo, ali je bilo običajno, da so hčerinske družbe iz skupine Nove KBM šle za poroke pri kreditiranju drugih podjetij, kot je to bilo v primeru KBM Fineka, ki je prevzel poroštvo za posojilo Moneri. Da teh primerov ni bilo veliko, kolikor se spomnijo, so navajale vse tri priče, zdaj sicer nobena ni več zaposlena v Novi KBM, a da je bilo tako poroštvo močno, saj je imel Fineko A-boniteto (Monera pa le C). Danijela Atelšek je pripomnila, da je bil po njihovem mnenju posel precej dobro zavarovan, saj so bili zastavljeni del poslovne stavbe Dela in delnice Dela Revij.
Sodbe in sojenja
Matjaž Kovačič in Matej Raščan si sicer delita zatožno klop v še enem primeru, ki teče na mariborskem sodišču. Specializirano državno tožilstvo očita Kovačiču zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ker naj bi bil z dvema posloma leta 2010 pridobil dober milijon evrov premoženjske koristi družbi Kandela, povezane s soobtoženim Raščanom, ki mu očita pomoč pri zlorabi položaja. V ozadju poslov naj bi bili načrti Raščana, da pride do lastništva Večera, a so ti nato spodleteli.
Raščan pa je medtem že odslužil štiriletno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena zaradi zlorabe položaja in poslovne goljufije ob prevzemu Dela Revij. Tožilstvo ga je bremenilo, da je prek podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel družbo, nato pa kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, družbo oškodoval za več kot 34 milijonov evrov in jo spravil na kolena. Raščan je s tožilstvom podpisal sporazum in priznal krivdo.
Kovačič in Manja Skernišak pa sta soobtožena tudi v zadevi, kjer sodijo več obtoženim zaradi domnevno spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami. Tudi v tem primeru sta obtožena zlorabe položaja.
Obtoževanje in izgubljanje živcev
Sojenje je sicer minilo v besednih spopadih med tožilcem Krumpakom in odvetniki obtoženih - Črtom Satejem (ta zagovarja Kovačiča) in zagovornikom Skernišakove Valterjem Bogatajem in Raščanovo odvetnico Barbaro Kozlevčar Kuhar. Eden drugemu so očitali nepravilno postavljanje vprašanj, tožilca so odvetniki obtožili tudi zastraševanja prič, med sojenjem pa so živci popustili tudi prvoobtoženemu Kovačiču. Ta je predsednici senata očital vodenje postopka v smeri, da bo kljub poskusom dokazovanja o poplačanem kreditu moral biti obsojen.
Tožilec Krumpak je odvetnike še posebej vznemiril z vprašanji glede kreditiranja Dela Revij. Ta kredit je bil sicer odobren po poslovanju z Monero. Zagovorniki obtoženih so sodnico večkrat opozorili, da kreditiranje Dela Revij ni v obtožnici, češ da je bilo to predmet drugega postopka, ki pa je že končan (z obsodbo Raščana, op. p.), dodali pa tudi, da tožilec v obtožnici zatrjuje, da posojilo Monere ni bilo vrnjeno, preko vprašanja pa gre zdaj razumeti njegovo trditev, da je bilo poplačilo opravljeno s pomočjo kredita Nove KBM, danega Delu Revijam. A je sodnica vprašanja v tej smeri vseeno dovolila.
Danijela Atelšek je sicer v svojem pričanju sodnici Karmen Kranjc pojasnila, da je bil kredit, posojen Moneri, poplačan v približno letu dni, in to z denarjem s TRR.
