Čeprav so predobravnavni narok, na katerem se izrečejo o krivdi, v primeru suma oškodovanja NKBM konec septembra na mariborskem sodišču že izpeljali – vsi trije obtoženi Matjaž Kovačič, Manja Skernišak (nekdanja predsednik in članica uprave) ter Matej Raščan (nekdanji poslovnež in prejemnik kreditov NKBM) so se izrekli za nedolžne –, so ga danes izpeljali vnovič.
Ker je odvetniku obtožene Manje Skernišak uspelo z zahtevo za izločitev sodnice Vanje Verdel Kokol, je postopek vnovič začela sodnica Barbara Nerat. Kot razlog za izločitev sodnice Vanje Verdel Kokol je zagovornik Valter Bogataj na prejšnjem naroku navedel, da je bila v kazenski postopek vključena že v fazi preiskave, ko je izvensodni senat odločal o pritožbah zoper odločitve preiskovalnega sodnika, s tem pa bi lahko vzbudila dvom v nepristranskost sojenja.
Matej Raščan sicer zaradi oškodovanja Dela Revij prestaja štiriletno zaporno kazen
Tokrat se je razprave udeležil le Matej Raščan, ki se je vnovič izrekel za nedolžnega, medtem ko sta se Kovačič in Manja Skernišak opravičila in se bosta o svoji krivdi (znova) izrekla predvidoma konec novembra.
V sojenju gre za tako imenovani primer Monera, ko je NKBM leta 2008 podjetju Monera v lasti Mateja Raščana preko posrednikov priskrbela skupaj 13 milijonov evrov denarja. Najprej je Raščan preko družbe Pom-Invest dobil 7,5 milijona evrov posojila za nakup Dela Revij, nato pa še 5,5 milijona evrov kot kupnino za delnice, ki po mnenju tožilstva niso imele vrednosti in je šlo le za fiktiven posel, da so denar spravili do Raščana, da je lahko ta kupil preostanek deleža v podjetju Delo Revije.
Matej Raščan sicer zaradi oškodovanja Dela Revij prestaja štiriletno zaporno kazen. Oktobra 2017 je bil spoznan za krivega, da je z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nekdaj uspešno družbo Delo Revije, ki je končala v stečaju, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov.
Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak obema nekdanjima vodilnima v takrat državni banki očita, da sta zlorabila položaj, s tem ko naj bi mimo vseh bančnih pravil, zakonskih in podzakonskih aktov in tudi opozoril uslužbencev banke Raščanu oziroma njegovemu kreditno nesposobnemu podjetju Monera pridobila milijonska posojila, Raščanu pa pomoč pri kaznivem dejanju.
