Elizabeta Planinšič
Silvo Drevenšek, trojni morilec iz Gerečje vasi, je bil slabo leto dni po tem, ko je izvršil zločin, na ptujskem okrožnem sodišču obsojen na dosmrtno ječo. Na božič leta 2020 je namreč najprej umoril svojo nekdanjo partnerico, nato pa še njuna starša, in to pred očmi svojega takrat štiri leta starega sina. A višje sodišče je prvostopenjsko sodbo razveljavilo, saj je o sodbi odločalo šest članov senata namesto pet. Sojenje je namreč spremljal tudi rezervni sodnik porotnik, ki bi lahko po potrebi nadomestil manjkajočega porotnika. A glasovati ne bi smel. Zato je moralo ptujsko sodišče sojenje izvesti znova, a v drugo se je avgusta 2022 odločilo za kazen 30 let zapora. To so potrdili tudi sodniki mariborskega višjega sodišča.
Če je izrečena kazen 30 let zapora ali dosmrtna ječa, zakonodaja dovoljuje še pritožbo na vrhovno sodišče. To je v primeru trojnega umora v Gerečji vasi vložilo tožilstvo, ki je izpodbijalo odločbo o kazenski sankciji. Tožilstvo je namreč vztrajalo, da si Drevenšek zasluži dosmrtno ječo. In vrhovni sodniki so lani pritožbi ugodili, kazen za posamezni umor dvignili z 29 na 30 let zapora, nato pa Drevenšku določili kot enotno kazen dosmrtni zapor.
Kazen mora biti preizkušena vsaj na dveh stopnjah
Drevenšek in njegov odvetnik Andrej Kac pa sta zoper to sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti in o zadevi so znova odločali vrhovni sodniki. A tokrat so senat sestavljali drugi sodniki, ki so delno ugodili zahtevi za varstvo zakonitosti odvetnika Kaca in spremenili odločitev svojih kolegov - kazen za posamezni umor so znova znižali na 29 let, nato pa izrekli enotno kazen 30 let zapora, o čemer smo v Večeru danes že poročali. Vrhovno sodišče pa je na svoji spletni strani danes zapisalo krajšo obrazložitev te odločitve. Senat sedmih sodnikov, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti, je "drugače presodil o dometu pravnega interesa, ki ga sme zasledovati državni tožilec s pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje, in o pooblastilih sodišča tretje stopnje pri odločanju o tej pritožbi," je prebrati na spletni strani. Sprejeli so stališče, da mora biti kazen dosmrtnega zapora ali 30 let zapora preizkušena na vsaj dveh stopnjah, zato je ni mogoče izreči šele na tretji, torej izjemni stopnji. "Dopustnost pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje namreč ni vezana na težo kaznivega dejanja, temveč izključno na višino izrečene kazni. Gre torej za preizkus upravičenosti posega po eni od dveh najvišje predpisanih kazni zapora in ne za preizkus utemeljenosti izbire med najvišje predpisanimi kaznimi," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Ali poenostavljeno: vrhovno sodišče bi v primeru pritožbe lahko le ocenilo, ali je kazen 30 let zapora primerna ali ne.
Tožilstvo bo sodbo preučilo, odvetnik zadovoljen, da je uspel
Odvetnik Andrej Kac odločitev vrhovnih sodnikov komentira z besedami, da gre za sankcijo, za katero sta si on in njegov klient prizadevala že od začetka sojenja. "Še pred začetkom sojenja, potem ko je bila vložena obtožnica, sva s klientom želela pogajanja s tožilstvom v smeri priznanja krivde in sklenitve sporazuma s sankcijo, kot je obveljala sedaj. A tožilstvo ni bilo za to," je povedal Kac. Zato je zadovoljen, da so vrhovni sodniki sledili njegovim navedbam v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je spreminjanje kazni 30 let zapora v kazen dosmrtnega zapora na vrhovnem sodišču, kadar tam sodniki odločajo o pritožbi, eklatantna kršitev zakona o kazenskem postopku.
In kaj pravijo na tožilstvu? Avtorica obtožbe Teja Kukovec Belšak, višja državna tožilka, je dejala, da bodo na tožilstvu sodbo vrhovnih sodnikov natančno proučili in skušali ugotoviti, ali imajo na voljo še kakšno procesno možnost.
