Damijana Žišt
"Spomladi 2021 mi je prek komunikacije Sky Blaž Kadivec (eden od obtoženih v zadevi Kavaški klan, op. p.) napisal, da bi bilo boljše, da bi se preselil. Vprašal sem ga, zakaj bi to storil, pa mi je napisal, da preveč ljudi že ve, kje sem doma. Napisal sem mu, da se ne bom selil, da sem v redu. Čez nekaj časa mi je spet pisal po komunikaciji Sky. Spraševal me je, če imam sorodnike ali prijatelje v BiH, na Kosovu ali kje drugje, da bi se zdaj pa že res moral preseliti. Rekel mi je, da me spremlja policija in da se pripravljajo hišne preiskave, da mu je to sporočil vir v Nacionalnem preiskovanem uradu (NPU), mi je še napisal," je pred preiskovalci NPU 27. maja 2021, po tistem, ko je bil aretiran skupaj z drugimi domnevnimi člani slovenske celice Kavaškega klana, povedal Alen Bajc iz Ankarana.
To izjavo so prebrali na sojenju Tanji Tolimir, nekdanji uslužbenki na specializiranem tožilstvu, obtoženi, da je izdajala tajne podatke, tudi vpletenim v Kavaški klan. Branje Bajčeve izjave pred preiskovalci NPU je na sojenju Tanji Tolimir predlagal njen odvetnik Rok Križanec. Z izjavo Bajca želi sodniku Martinu Jančarju dokazati, da so zaupni podatki o hišnih preiskavah uhajali iz policije in ne od Tanje Tolimir, ki je v priporu od oktobra 2021.
Zgodba sega v poletje 2021
Tožilec Luka Moljk iz SDT je Tolimirjevi sprva očital štiri kazniva dejanja, v začetku maja je v obtožnico dodal še en očitek o izdajanju tajnih podatkov, danes pa je teh pet očitkov razdrobil na dvanajst kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Na spremenjeno obtožnico bosta Tanja Tolimir in njen odvetnik Rok Križanec odgovorila do prihodnjega tedna, ko se sojenje nadaljuje. Tožilstvo obtoženi očita, da je tajne podatke, do katerih je imela dostop v službi na SDT kot vpisničarka, prek posrednikov posredovala osumljencem. Predvsem tistim, zoper katere so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi, tudi osumljenim v zadevi slovenske celice Kavaškega klana. Obtožena zanika izdajo tajnih podatkov kot tudi morebitno povezavo s Kavaškim klanom.
Komunikacija Sky bila policiji neznana
Leta 2019 so francoska, belgijska in nizozemska policija, ki so sodelovale v skupni akciji zoper osumljene tihotapce droge v Belgiji, začele resno sumiti, da člani kriminalnega podzemlja uporabljajo komunikacijo Sky, ki je bila policiji še neznana. Zato so francoski preiskovalci začeli zajemati podatke množice uporabnikov na strežniku oziroma platformi v Franciji, kjer so se zbirali podatki, teh je bilo okoli 70.000. Takrat sploh niso vedeli, kdo so ti uporabniki in za kakšna sporočila gre, vse je bilo šifrirano. Čez čas pa jim je vendarle uspelo izkoristiti ranljivost sistema in pridobili so ključe, s katerimi so začeli dešifrirati komunikacijo Sky.
Zgodba okoli Tolimirjeve se je začela razpletati, ko so na policiji poleti leta 2021 začeli sumiti, da so uhajali zaupni podatki članom slovenske celice Kavaškega klana, saj ob aretacijah osumljencev 14. in 15. maja 2021 niso polovili vseh pomembnih članov tega klana. Prav tako policisti niso zasegli niti grama droge. Da naj bi bili uhajali podatki prav iz SDT, je policija ugotovila, ko je videla, da je bil prek komunikacije Sky, ki so jo uporabljali vpleteni v Kavaški klan, poslan zaupen dokument iz SDT. Zaupni podatki pa naj bi bili uhajali tudi iz NPU, sta potrdila skesanca v tej zadevi, Alen Bajc in Darko Nevzatović. Vendar v NPU "krta" še vedno niso našli.
V Franciji do podatkov o Kavaškem klanu
Na današnjem sojenju je tožilec Moljk odgovoril še na predlog obrambe, da je kot nezakonite treba iz sodnega spisa izločiti nekatere dokaze. Predvsem tiste, ki so jih slovenski organi pregona dobili od francoskih, gre za komunikacijo Sky med domnevnimi člani slovenske celice Kavaškega klana. Odvetnik Križanec meni, da so bili ti podatki v Franciji pridobljeni v nasprotju z našo zakonodajo in ustavo, čeprav so preiskovalci za prestrezanje, hranjenje in dešifriranje imeli dovoljenje francoskega sodišča. Poleg tega so bili zbrani neselektivno, torej za vse uporabnike komunikacije Sky, ne pa za posamezne osumljence, kot to predpisuje slovenska zakonodaja. Tožilec Moljk trdi, da to ne drži. Zato je navedel nekaj sodb slovenskega vrhovnega in ustavnega sodišča, ki so odločala o ugovorih obtoženih, ki so jih v tujini spremljali tuji varnostni organi. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da so bili dokazi v tujini zbrani zakonito, s sodnimi odredbami države, kjer so se izvajali ukrepi. Slovenski organi, ki v teh preiskavah niso sodelovali, pa so podatke preiskave le pridobili od tujih varnostnih organov, kar pa ni v neskladju s slovensko zakonodajo. Tožilec je navedel tudi sodbi evropskega sodišča, ki se nanašata na komunikacijo Sky, pridobljeno s strežnika v Franciji. Sodišča so v obeh primerih zavzela stališče, da je bila komunikacija pridobljena zakonito, saj je nad delom policije, ki je prestrezala sporočila s strežnikov in jih dešifrirala, bdelo francosko sodišče, ki je zagotavljalo zakonitost celotnega postopka.
