Domnevni bančni ropar, ki je bil več kot 22 let na begu, se o krivdi ni hotel izreči preko videokonference

Pred celjskim okrožnim sodnikom Luko Grassellijem bi se danes moral opraviti predobravnavni narok zoper 48-letnega slovenskega državljana Daniela Borojevića iz Bistrice pri Tržiču. Gre za domnevnega roparja, ki naj bi bil s še tremi sostorilci 29. maja 2002 izvršil rop v tedanji Krekovi banki v Celju. Borojevića, ki se je dolgo izogibal slovenskim organom pregona, so decembra lani aretirali na Nizozemskem. Moral je v pripor, sledila je izročitev Sloveniji, saj je bil Borojević zaradi ropa v Celju že dolgo iskan z rdečo Interpolovo mednarodno tiralico in evropskim nalogom za prijetje in predajo. Borojević se je na sodišče javil iz celjskega pripora prek videokonference. Skupaj z njegovo odvetnico Albino Vedenik, ki je šele na sojenju izvedela, da njenega klienta zaradi kadrovskih težav ne bodo pripeljali na sodišče, se ni strinjal z videokonferenco. Zato sodniku ni preostalo nič drugega, kot da narok prekliče in ga preloži na marec. Mimogrede dodajmo, da kazenski pregon zoper Borojevića v tej zadevi zastara šele maja 2032. 

Veliko ovir za začetek sojenja

Primer Borojević že dalj časa spremljajo različne ovire. Julija 2021 so naše organe pregona kolegi iz Bosne in Hercegovine (BiH) obvestili, da so v Banjaluki aretirali Daniela Borojevića. Takrat je vse kazalo na to, da se je beg enega najbolj iskanih kriminalcev, ki je leta 2002 s pajdaši sredi Celja izvršil rop v Krekovi banki v Prešernovi ulici, blizu sodišča, vendarle končal.  A Borojević ni bil izročen Sloveniji, zato je ostal na Interpolovi tiralici najbolj iskanih kriminalcev. Celjsko sodišče, ki je kmalu po njegovi aretaciji v BiH razpisalo sojenje, je prek ministrstva za pravosodje poslalo Borojeviću vabilo na sodno obravnavo. A vročitev vabila obtožencu ni bila izkazana. Po dodatnih poizvedbah so na celjskem sodišču izvedeli, da si je Borojević med dolgoletnim begom uredil tudi bosansko državljanstvo, zaradi česar so organi BiH postopek izročitve Sloveniji prekinili. BiH namreč svojih državljanov ne izroča, ne glede na to, da je obtoženec tudi slovenski državljan. Potem pa je očitno Borojević potoval po Evropi in je bil prijet konec minulega leta na Nizozemskem. 

Plen je zadržal zase 

Borojević je bil pri izogibanju slovenskim oblastem izredno spreten. Svojo spretnost je dokazal tudi pri  izvedbi ropa in po njem, saj je tudi svoje takratne pomagače speljal na led in pobegnil. Da je bil prav Borojević vpleten v rop v Krekovi banki, je na sojenju, ki se je začelo leta 2003, potrdil njegov pajdaš Edis Nuhanović. V rop sta bila vpletena še Hajni Košir in njegova takratna partnerica Barbara Knep, ki je bila v času ropa v banki tudi zaposlena. Vsi trije, razen Borojevića, ki naj bi bil pobegnil s celotnim plenom, z okoli 30 milijoni takratnih tolarjev (danes 130.00 evrov), so bili že obsojeni in so kazni odslužili. Kot je ugotovilo sodišče, je Košir Nuhanoviću in Borojeviću pomagal z nasveti, jima priskrbel maskirna oblačila in v gozdu v Košnici pri Celju uredil skrivališče za oblačila in ukradeni denar. Devetindvajsetega maja 2002 sta se Nuhanović in Borojević odpeljala v mesto in takoj za tem, ko ju je Barbara Knep obvestila, da ni v banki nobene stranke, oborožena vstopila v bančno poslovalnico. Za bančnim okencem je bila poleg Barbare Knep še njena sodelavka, ki o roparskem načrtu ni vedela ničesar. 

Eden od roparjev jima je v glavo nameril orožje in zahteval, da v torbo zložita ves denar iz blagajne, zatem pa ju zvlekel v trezor in ju zaklenil vanj. Roparja sta pobegnila skozi zadnja vrata banke do cerkve pri Savinji, kjer ju je z avtom čakal Košir in ju odpeljal do Košnice.

Nuhanović je na sodišču celoten potek ropa priznal, zagovarjal pa se je, da ga je k ropu nagovoril Borojević, ta mu je po uspešnem ropu obljubil tudi nagrado, vendar je nikoli ni dobil. Barbara Knep je vpletenost v rop zanikala, a ji je tožilstvo na sojenju dokazalo, da je v času ropa načrtno v blagajni hranila precej več gotovine, kot bi je smela, torej je ravnala v nasprotju s pravili banke. Prav tako ji je tožilstvo očitalo še nekaj nezakonitih fiktivnih transakcij, zaradi česar je bila obsojena na štiri leta zapora, Nuhanović je bil obsojen na pet let in dva meseca zapora, Košir pa na šest let in pol.