Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila včeraj izrečena sodba 41-letnemu Koprčanu Davidu Klemencu, ki ga je sodni senat pod vodstvom sodnice Eve Senice Visočnik spoznal za krivega treh kaznivih dejanj. Obsojen je bil na enotno kazen treh let zapora zaradi poskusa izsiljevanja, povzročitve hude telesne poškodbe in napada na informacijski sistem, medtem ko ga je sodišče očitka poškodovanja tuje stvari oprostilo. Sodišče je obtoženemu do pravnomočnosti sodbe podaljšalo hišni pripor, oškodovanca pa je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na civilno sodišče. Obtoženemu sodišče ni izreklo prepovedi približevanja oškodovancu, čeprav je to predlagalo tožilstvo. Tožilec Mitja Gregorc je na sodbo že napovedal pritožbo na višje sodišče.
Oškodovancu grozil
Sodnica je ob izreku sodbe poudarila, da sodni senat pri odmeri kazni ni sledil predlogu tožilca. Ta je v ponovljenem sojenju predlagal enako kazen kot na prvem sojenju, in sicer sedem let in šest mesecev zapora. Senat je pri odmeri kazni upošteval olajševalne okoliščine, predvsem to, da obtoženi svoja dejanja obžaluje, redno obiskuje psihiatrinjo in bolje obvladuje svoje nasilne vzgibe. "Srčno upam, da ste se iz te izkušnje kaj naučili in da se na sodišče ne boste več vrnili v novem kazenskem postopku," je obtoženemu dejala sodnica.
Od oškodovanca je zahteval tudi 15.000 evrov in vozilo znamke Range Rover
Klemenc je bil obsojen, ker je konec aprila 2024 v Dolu pri Borovnici brutalno napadel Marka Z., domnevnega partnerja svoje nekdanje intimne prijateljice. Najprej ga je poklical po telefonu in mu zagrozil, naj pride domov, sicer bo zanj slabo. Ko je oškodovanec prišel, ga je Klemenc napadel - brcal in udarjal ga je, tudi v glavo - ter mu zlomil tri rebra in povzročil udarnino glave. Po ugotovitvah sodišča je obtoženi med napadom pregledoval tudi mobilni telefon Marka Z., si ogledoval fotografije njegovih otrok in mu grozil, da bodo ti trpeli posledice. Pokazal mu je tudi taktične rokavice in podkapo ter mu dejal, da jih njegova ekipa uporablja za pretepanje in lomljenje zob. "Zapletel si se z napačno žensko. To je moja punca," naj bi mu dejal obtoženi. Od oškodovanca je zahteval tudi 15.000 evrov in vozilo znamke Range Rover, čeprav mu ni bil ničesar dolžan.
Ni več kaznivo dejanje, temveč prekršek
Oškodovanec Marko Z. je na sodišču povedal: "Še vedno sem travmatiziran. Pod vplivom tega dogodka smo še vedno tako jaz kot vsa moja družina. Še vedno preverjam, ali imajo moji otroci s seboj solzivec, ko odhajajo od doma, saj je Klemenc grozil, da jim bo kaj hudega storil." Sodišče je ocenilo, da je izpoved oškodovanca ves čas dosledna in podprta z drugimi dokazi, med drugim z ugotovitvami izvedenca in podatki iz telefona.
Obtoženega pa je sodišče oprostilo očitka kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Po tako imenovanem Šutarjevem zakonu, ki ga je vlada sprejela po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu, škoda, ki naj bi jo povzročil na oškodovančevi omari, ni več kaznivo dejanje, temveč prekršek. Škoda je znašala 300 evrov, za prekršek pa se štejejo škodni dogodki do 500 evrov. Sodišče prav tako ni našlo dovolj dokazov, da je obtoženi, ko je ležal na oškodovančevem 20 let starem BMW-ju, povzročil skoraj 18 tisoč evrov škode. Predračun za nastalo škodo po oceni sodišča ni zadosten dokaz, kakšna škoda naj bi dejansko nastala na vozilu.
Tudi prva sodba je bila obsodilna
Za Davida Klemenca je bilo to drugo sojenje v isti zadevi. Marca 2023 ga je senat pod vodstvom sodnice Eve Senice Visočnik spoznal za krivega vseh štirih očitanih kaznivih dejanj in mu izrekel enotno kazen štirih let in treh mesecev zapora ter prepoved približevanja oškodovancu na sto metrov in prepoved komunikacije z njim.
V obrazložitvi sodbe je sodnica takrat poudarila resnost fizičnih poškodb, groženj in izsiljevanja, ki so po oceni sodišča presegli običajno stopnjo konflikta med dvema osebama. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Razlog za razveljavitev je bila pomanjkljiva obrazložitev sodbe in nepopolna ocena dokazov prvostopenjskega sodišča, zlasti pri kvalifikaciji posameznih očitanih kaznivih dejanj.
Višje sodišče je opozorilo tudi, da prvostopenjsko sodišče ni jasno razčlenilo vseh izvedenih dokazov ter ustrezno utemeljilo, kako je prišlo do zaključkov o posameznih elementih kaznivih dejanj, zaradi česar je bil postopek vrnjen v novo odločanje.
