Zoran Mijatović
Skoraj je ni lovorike, ki je Jure Zdovc kot košarkar ne bi osvojil. Po srebrni olimpijski medalji (1988) so sledili naslov evropskega (1989 in tudi 1991) in svetovnega prvaka (1990), pa evroligaški naslov z Limogesom (1993), kot najkoristnejši košarkar zaključnega turnirja pa je Olimpiji prinesel lovoriko v krstni sezoni lige ABA (2002). Tudi Zdovčeva trenerska kariera se je hitro vzpenjala – kot selektorju slovenske reprezentance se mu je na Eurobasketu 2009 medalja izmuznila za las, že leto kasneje je polnil novozgrajene Stožice v evroligi, v sezoni 2011/2012 postal trener leta v evropskem pokalu. Meteorski vzpon se je, čeprav je Zdovc kasneje še enkrat dobil priložnost tako na selektorskem položaju kot v Olimpiji, ustavil. In to prav pri slednji. Ko se je po sporu leta 2018 razšel s Cedevito, je začrtal novo pot pri Olimpiji. A Zagrebčani so že leto kasneje prišli za njim, se združili z Ljubljančani in ga kljub veljavni pogodbi postavili na stranski tir, za trenerja pa imenovali njegovega nekdanjega pomočnika Slavena Rimca. 53-letni Konjičan je izkoristil enoletni plačan dopust, preden pobegne v tujino, pa si je vzel čas še za daljši intervju.
Jure, kako ste preživeli to leto? Je enoletni dopust blagor ali muka za trenerja?
"Sem bil kar v krizi, ker sem imel daljši počitek že predlani, preden sem ob koncu sezone 2018/2019 prevzel Olimpijo. Nov prisilni počitek ni bil fajn. Kot trener sem zdaj v najboljših letih. Zelo sem motiviran, rad bi delal, a včasih pač pride tako …"
"V trenerskem poslu moraš tudi izven treninga lobirati, se družiti s predsednikom kluba … To je moja slabost"
"Ko sem imel v NBA večmilijonsko ponudbo, sem takšno dobil tudi v Evropi. Le da mi je potem niso izplačali."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
