Čeprav je Beno Udrih s San Antonio Spurs kar dvakrat postal prvak lige NBA, v oči bode, da je za Slovenijo igral le na dveh velikih tekmovanjih - na Eurobasketu v Turčiji 2001 in na svetovnem prvenstvu na Japonskem 2006. Danes 37-letni košarkar na pragu upokojitve je končno razložil, kaj ga je, ob poškodbah ali osebnih okoliščinah (poroka), odbijalo od nastopanja za reprezentanco: "No, ko pa sem igral za izbrano vrsto, sem poslušal negodovanja soigralcev. Enega je motilo to, drugega ono … A nihče se ni bil pripravljen izpostaviti, da ne bi komu stopil na prste. Nikoli nismo stopili skupaj kot ekipa. To me je izrazito motilo. Še danes me. Predvsem zaradi tega, ker so bile težave, nad katerimi so soigralci negodovali, rešljive. Zato sem se tudi oglasil. Toda nihče ni stopil na mojo stran."
Medtem ko je njega slovenska javnost označila kot negativca, je sam, kot pravi čutil, da neambicioznost reprezentance izvira iz majhnosti Slovenije: "Spominjam se, ko sem na Roglo prihajal kot prvak v ligi NBA. V sebi sem nosil zmagovito miselnost. Ko sem sedel med soigralci in jih gledal, sem uvidel, za kako neverjetno dobre posameznike gre. "Zdaj pa res lahko nekaj osvojimo," sem si dejal. Že nekaj minut pozneje me je doletela hladna prha. Na prvem sestanku s trenerjem je postalo jasno, da je naš cilj uvrstitev v drugi del prvenstva. Zakaj? Da nam pozneje mediji ne bi očitali neizpolnjevanja ciljev. To me je žrlo. Spraševal sem se, zakaj bi tri mesece treniral in čakal, da mi kot odraslemu moškemu nekdo dovoli stik z družino, ob tem pa bi moral biti zadovoljen s sedmim mestom. Saj veste, ker je Slovenija pač majhna."
Pri tem Udrih v intervjuju za Sportal priznava napako, da se je leta 2011 reprezentanci odpovedal na račun poroke z dolgoletno partnerico Michelle Wiley, kar še danes obžaluje: "No, to je leto, ko sem imel osebne težave. To je bilo leto poroke. Nisem bil v dobrem razmerju. Ne bi se rad poglabljal. Lahko rečem le, da sem svoji tedanji zaročenki, zdaj nekdanji ženi, želel ugoditi. To je bila napaka. Poslušati bi moral svoj občutek in se udeležiti reprezentančne akcije. V prihodnje pa sem sam poklical odgovorne in se ponujal. Težko sodim, zakaj me nato ni bilo zraven. Sumim pa, da zaradi menedžerjev."
