​Požar na odlagališču Zmes brez hujših posledic za naravo

Vzrok samovžiga na odlagališču Zmes uradno še ni znan, je pa med smetmi izkopana globoka jama, kjer je bilo žarišče požara. Podrobnejša analiza zahtevne intervencije bo znana po desetih dneh, najbolj pomembno pa je, da je požar ukročen, pri čemer so požarne straže sicer še na lokaciji, in da se ni razširil na dno odlagališča, ki je zaščiteno s folijo. Ta namreč preprečuje, da bi odcedna voda prešla v zemljo in povzročila onesnaženje podtalnice.

Nad tlenje z gradbenimi stroji

Dodobra utrujeni so prevaljski gasilci, ki so se od nedelje ob pomoči društev iz vseh treh koroških dolin soočali s požarom, iz katerega se bodo veliko naučili. Aljaž Pori, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Prevalje, ki je predstavil operativno izvedbo, je povedal, da je že ob prvem izvozu iz gasilskega doma 21 mož pogasilo manjši površinski požar, a ugotovilo, da je srž problema tlenje v notranjosti odloženih smeti. Vse to je zahtevalo drugačno organizacijo in pridobitev gradbene mehanizacije, saj je bilo treba prodreti v globino, preložene smeti pa so morali na vrhu pokrivati in hladiti. V celotni intervenciji je ob domačem sodelovalo še deset društev, skupaj 163 gasilcev iz vseh koroških dolin z 31 vozili, poklicni Koroški gasilski zavod Ravne in kar štiri gradbena podjetja s stroji.

"Enote so se po osmih urah menjavale zaradi utrujenosti. Po grobih ocenah smo porabili 1500 kubičnih metrov vode, 1300 litrov penilnega sredstva, aktivirana je bil tudi mobilna enota ekološkega laboratorija, ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje. Laboratorij je opravil vzorčenje materialov z namenom identifikacije nevarnih snovi in plinov, po njihovih zagotovilih v zraku ni bilo koncentracij plina, ki bi akutno vplivale na zdravje, medtem ko bodo vzorci analize vode znani kmalu," je povedal vodja intervencije Pori. Tudi gasilci so bili primerno zaščiteni in poškodb ni bilo.

Direktor Koceroda (Regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške) Ivan Plevnik se je zahvalil vsem, ki so delali noč in dan, in opozoril, da na odlagališču Zmes to ni bil prvi požar. Lani je prišlo do eksplozije in manjšega požara, ki so ga gasilci sanirali v eni sami uri, tokrat pa je bil požar veliko zahtevnejši zaradi tlenja v notranjosti in treba je bilo priti do izvora. "Izkopanih je okoli tisoč kubičnih metrov smeti, treba jih je bilo prestaviti, kar je zahtevalo svoj čas in posebne postopke za močenje. Odlagališče je narejeno skladno z vsemi predpisi in infrastrukturo, tudi za gašenje, procedure odlaganj so upoštevane, kar zagotavljajo z rednimi monitoringi, kljub vsemu pa se zgodi tudi to. Točnega vzroka še ne moremo povedati, nekje je v notranjost moral priti kisik, ker sicer ne bi moglo zagoreti. Analize pa bodo pokazale, ali so bile smeti ob robu preslabo stlačene, ker je prišlo do samovžiga," je dejal Plevnik.

Kam z gradbenimi odpadki?

Direktor Koceroda je nato predstavil analizo delovanja odlagališča in akutne probleme. Dejal je, da na odlagališču Zmes odložijo okoli 3500 ton predelanih komunalnih odpadkov letno. Gre za ostanek po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov od skupaj 12.000 ton, ki jih Kocerod dobi na vhodu, preostalo gre v sežig. "Tukaj so tudi kosovni odpadki, ki jih letno odložijo okoli tisoč ton, preostanek so pa mešani gradbeni odpadki, ki jih moramo nekako prevzeti iz okolij, ker občani nimajo drugih rešitev, in ti odpadki so precejšen problem.

Teh namreč noben predelovalec ne želi prevzeti. Bolj vestni jih pripeljejo v zbirni center, velikokrat so pa odloženi ob kakih ekoloških otokih. Tudi te odpadke zdaj odlagamo tu, ker drugih rešitev ni. Na sedežu Koceroda v Mislinjski Dobravi smo imeli tri ali štiri manjše požare, ki so posledica nevestnega ravnanja z odpadki, kjer ljudje zavržejo razne baterije, otroške igrače, strojčke ... Vse to ima kemične snovi in pri predelavi lahko pride do samovžiga. Tako je bila pred lanskim letom odložena embalaža purpen vzrok za eksplozijo, saj jo je stroj stisnil, plin pa je eksplodiral," je pogost vzrok požara na odlagališčih izpostavil Plevnik. Opozoril je tudi, da količina gradbenih odpadkov nenehno raste. Zatrdil je še, da tokratni požar okoljsko ni bil obremenjujoč.

Župan Prevalj Matic Tasič je izrazil zadovoljstvo, da so preprečili dim, predvsem pa, da ni prišlo do preboja na dno odlagališča, kjer je neprepustna folija, ki preprečuje vdor onesnažene vode v zemljo in okolico, ampak gre ta v čistilno napravo skozi proces čiščenja. Dejal je, da tudi od Koceroda pričakuje analizo in pravilno odlaganje, od občanov pa, da se držijo pravil.

Na vprašanje Večera, kako blizu zaščitne folije je tlelo, je Plevnik odgovoril, da je do dna odlagališča pod žariščem še štiri metre prostora, tako da požar ni prodrl do folije in da je dno dodatno zaščiteno še s 70 centimetri gramoza. Stroški intervencije bodo po Plevnikovih prvih ocenah okoli 50 tisoč evrov, prevzel jih bo Kocerod. Po zagotovilih direktorja pa zaradi lastnih prihodkov Koceroda potrošniki tega najbrž ne bodo čutili neposredno. Odlagališče tudi ni zavarovano. Pa to ni mogoče? "Odlagališča kot takega zavarovati ne moreš, imamo pa zavarovano vso infrastrukturo, stroje, objekte ... Tu pa gre za požar v polju," je še povedal Plevnik.